Glede na to, da tožnica v postopku ni uspela ovreči zakonske domneve o nelojalnem ravnanju njene pravne prednice in da sta izpolnjena tudi ostala dva pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, je odločitev upravnih organov obeh stopenj, da se tožničina pravna prednica ni štela za jugoslovansko državljanko, pravilna.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS15352
ZUstS člen 46.
razveljavitev predpisa po odločbi ustavnega sodišča - zahteva za odpravo škodljivih posledic
Odpravo nastanka škodljivih posledic zaradi razveljavitve zakona oziroma podzakonskega akta, ki ne učinkuje neposredno brez izdanega posamičnega akta, je mogoče zahtevati na podlagi 1. odstavka 46.
člena ZUstS samo v primeru, da je bil izdan posamični akt na podlagi razveljavljenih predpisov. Zato v takem primeru ni mogoče uporabiti 3. odstavka navedenega člena ZUstS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21832
KZ člen 27, 29, 29/1, 256, 256/1.ZKP člen 420, 420/2.
udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivost udeleženca - pomoč - ponarejanje listin - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kazenska odgovornost pomagača v razmerju do storjenega ali poskušanega kaznivega dejanja ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilcev teh dejanj in zanjo zadostuje obstoj kaznivega dejanja. Za kaznivost udeleženca KZ zahteva torej le storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21978
KZ (1977) člen 108, 108/1.ZKP člen 268, 268/2, 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice - zasebna tožba - ugovor zoper zasebno tožbo - rok za vložitev ugovora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišči obeh stopenj sta se povsem brez potrebe ukvarjali s tem, da obdolženec ni uspel dokazati resničnosti svoje trditve v zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve po 1. odstavku 108. člena KZ-77, saj je obdolženec ves čas trdil, da se izrečene besede ne nanašajo na zasebnega tožilca. Le v primeru, če bi zatrjeval, da se očitki nanašajo na zasebnega tožilca, bi seveda lahko dokazoval, da je taka njegova trditev resnična.
prenos posestne meje v naravo - postopek prenosa posestne meje - zapisnik - upravna stvar
Ker se postopek prenosa posestne meje, kot ga določa 33. člen ZZKat, ne konča z dokončno odločbo, ampak z zapisnikom, pomeni, da tudi v primeru, ko prizadeti lastniki sploh niso podali soglasja za takšen postopek, ne gre za upravno stvar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22054
KZ člen 311, 311/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po obsojenčevem mnenju ne gre za kaznivo dejanje po 2. odstavku 311. člena KZ-95, ker da je po tej zakonski normi potrebno neposredno sodelovanje pri spravljanju drugega čez mejno državno črto, kar pa mu sploh ni bilo očitano. V opisu dejanja je namreč navedeno zgolj, da je vzel v RS v svoj avtomobil tri osebe, ki so jih neznane osebe pred tem spravile čez mejno državno črto in jih skušal prepeljati do slovensko-italijanske državne meje, torej to, da je opravil prevoz teh oseb po ozemlju RS. Tako stališče pa ni pravilno, saj je iz opisa razvidno, da je tujke čez državno mejo spravila organizirana skupina, v kateri so bili poleg obsojenca še (vsaj) trije neznanci, obsojenec pa je znotraj te organizirane skupine na podlagi medsebojnega dogovora članov deloval kot izvajalec točno določenega, z ravnanji drugih članov usklajenega in za storitev kaznivega dejanja odločilnega dejanja v sklopu prepovedanega spravljanja tujk preko državne meje RS.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3.
povzročitev škode - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca - izključitev odgovornosti - prispevek oškodovanca
Glede na ugotovljeni način razkladanja ni sporno, da gre za delo s povečano nevarnostjo, zaradi česar je podana objektivna odgovornost toženke. Toženka pa želi uveljaviti oprostitev svoje odgovornosti s trditvijo, da je škoda nastala izključno zaradi tožnikovega ravnanja. V reviziji prvič med drugim zatrjuje, da takega načina razkladanja ni mogla pričakovati in zato ni mogla nič vplivati. Ker pa je šlo za običajen način razkladanja pločevinastih plošč, je ta toženkina revizijska trditev nesprejemljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Zakonita zastopnica mladoletne toženke je zaposlena pri Okrožnem sodišču v Celju in ne pri Okrajnem sodišču v Celju, ki je stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi. Samo okoliščina, da gre za sodišči z istim sedežem, ki sta tudi locirani v isti stavbi, ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
ZKP člen 372, 372-1, 372-5, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - sprememba obtožbe
Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče omeji le na preizkus kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Temu je zadoščeno le, če zahteva poleg določne navedbe kršitve vsebuje tudi njeno obrazložitev.
Ker je sodišče obsojencu v skladu z določbami 50. in 51. člena KZ izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu določilo v okviru določbe 1. odstavka 221. člena KZ predpisano kazen ter preizkusno dobo v trajanju, kot jo določa drugi odstavek 50. člena KZ, pri določitvi vrste in višine kazni pa je upoštevalo splošna merila za njeno odmero (1. in 2. odstavek 41. člena ZKP), ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu in tudi ni kršilo kazenskega zakona. Nasplošno izraženo nezadovoljstvo z izrekom kazenske sankcije, ki tudi sicer meri na zmotno presojo dejanskih okoliščin in s tem na z zahtevo za varstvo zakonitosti nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato ni utemeljeno.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - projektna dokumentacija
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preverja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z vidika pogojev lokacijskega dovoljenja in obveznih sestavin iz 19. člena ZGO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07316
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 41, 41/2, 376, 376/2.ZOR člen 200, 201, 201/1, 203, 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2.URS člen 15, 15/3, 23, 27, 35. EKČP člen 6, 6/1, 6/2.
povrnitev škode - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti za smrt obdolženca med kazenskim postopkom - konkurenca ustavne pravice do sodnega varstva in domneve nedolžnosti - učinki pravnomočne vmesne sodbe - ugovor zastaranja - dovoljenost revizije
Določba tretjega odstavka 12. člena ZPP (1977) ne izključuje vselej, da ne bi moglo pravdno sodišče samo ugotavljati, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. Gre za primere, ko je taka ugotovitev nujna za pravilno uporabo materialnega prava v civilno pravnem razmerju. Med take izjeme sodi tudi primer, ko je bil kazenski postopek ustavljen zaradi smrti obdolženca.
V postopku, ki teče po pravnomočnosti vmesne sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na temelj zahtevka, torej tudi ne ugovora zastaranja.
Odškodninski zahtevki vsakega od tožnikov za nepremoženjsko škodo imajo različno dejansko podlago. Dejanska in pravna podlaga nepremoženjske škode prvih dveh tožnikov in njune premoženjske škode pa se tudi razlikujeta (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker izpodbijane prisoje tretji tožnici prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo ter prvemu tožniku in drugi tožnici prisojene odškodnine za premoženjsko škodo ne presegajo mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija v tem delu ni dovoljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha v pravdni zadevi
Ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi zaradi odškodnine, ker iz vsebine tožbe izhaja, da je odškodninski zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - nadaljevano kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zoper sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti takrat, ko sodbe ni več mogoče izpodbijati s pritožbo v nobenem njenem delu in je s sodbo dokončno (z učinkom "ne bis in idem")
rešena obtožba v celoti.
Za posamezne fakte nadaljevanega kaznivega dejanja, ki niso dokazani, se po ustaljeni sodni praksi ne izreka oprostilne sodbe, pač pa se te fakte izpusti iz opisa nadaljevanega kaznivega dejanja in razloge za to navede v obrazložitvi sodbe.
povrnitev gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - skrbnost dobrega gospodarja - čas odmere odškodnine - dogovor strank
Uporaba drugega odstavka 189. člena ZOR je odvisna od okoliščin konkretnega primera, na primer za katero vrsto premoženjske škode gre, ali je oškodovanec sam del škode že repariral, ali sta se pravdni stranki dogovorili, katere razmere se bodo upoštevale itd. V tej pravdni zadevi je tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka upošteval izvedenčev izračun po cenah v času nastanka škode leta 1992. Toženka izvedenčevemu upoštevanju cen iz leta 1992 ni ugovarjala. Še več, tudi sama je upoštevala te cene pri delnem plačilu glavnice in zamudnih obresti med pravdo ter to v svojih vlogah podrobno pojasnila. Zato sedaj ne more zahtevati upoštevanja cen iz časa izdaje sodbe prve stopnje in prisojo zamudnih obresti šele od takrat dalje.
ZVojI člen 96, 121, 121/3, 121/4. ZUS člen 77, 77/2-5.
vojaški mirnodobni invalid - vložitev vloge za priznanje statusa vojnega invalida - rok
Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialni predpis, saj je upoštevalo le 3. odstavek 121. člena ZVojI, ne pa tudi 4. odstavka 121. člena ZVojI. Rok za uveljavljanje zahtevkov po ZVojI je 5 let od poškodbe oz. bolezni (96. člen ZVojI).
ZVojI člen 12/1, 122, 122/2, 123. ZVojI-C člen 7, 7/4, 7/5. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti člen 17, 17-3c.
vojni invalid - dodatek za posebno invalidnost - sprememba odstotka invalidnosti
Tožena stranka in prvostopno sodišče v 122. členu ZVojI nista imela podlage za znižanje odstotka invalidnosti tožniku; prav tako nista imela podlage v 4. odstavku 7. člena ZVojI-C, da sta znižanje dodatka za posebno invalidnost uveljavila s 13.4.1996, ko je začel veljati Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti.
Denacionalizacijski upravičenec je tudi bivši imetnik pravice uporabe stavbnega zemljišča, ki je pridobil pravico uporabe tega zemljišča na podlagi darilne pogodbe, sklenjene z bivšo lastnico teh zemljišč, in sicer sklenjene po nacionalizaciji teh zemljišč na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ).
ZPKri člen 2, 3, 3-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8.
bivši politični zapornik - priznanje statusa
Tožnica ni bila obsojena na podlagi 8. člena ZKLD, navedenega v 1. točki 3. člena ZPKri, pač pa po 14. točki 3. člena ZKLD, ki ni navedena v 3. členu ZPKri. Zato ji ne pripada status bivše politične zapornice.