Tožena stranka obligacijskega razmerja s tožečo stranko ne zanika, saj navaja, da je s tožečo stranko v poslovnem razmerju, iz katerega toženi stranki nastajajo obveznosti, ki pa jih pravočasno in v celoti poravnava, in da ji ni jasno, na kateri podlagi ta od nje zahteva plačilo vtoževanih terjatev. Iz navedene vsebine ugovora je torej razbrati, da stanje obveznosti tožene stranke do tožeče stranke med strankama ni usklajeno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068334
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 88, 148.
formalnost zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – plačilo terjatve
Kadar sodišče prve stopnje dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne.
teorija o realizaciji – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni zakoniti zastopnik – pogodba o posredovanju
Dejstvo, da ima tožena stranka sedež na naslovu, na katerem je tožeča stranka ponujala nepremičnino v najem, namreč izkazuje le, da je bila realizirana najemna pogodba med toženo stranko in tretjo osebo – najemodajalcem. Nedvomno pa navedeno ne izkazuje realizacije pogodbe o posredovanju, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med pravdnima strankama sploh ni bila sklenjena.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
Škodljiva posledica nastane, tudi če se zahteva odškodnina za nematerialno škodo zaradi telesne poškodbe, praviloma tam, kjer je prišlo do telesne poškodbe.
Škodljiva posledica je bil zlom roke. Glede na to je izbirno pristojno tudi sodišče v Ljubljani, saj se je v njegovem sodnem okolišu pripetil zlom roke tožeče stranke. Ni pa pristojno sodišče v Novem mestu, kjer ima tožeča stranka svoje prebivališče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
Solastnik stanovanja oziroma enostanovanjske hiše ima proti drugemu solastniku na voljo vindikacijsko tožbo za varovanje svojega dela solastne stvari na podlagi 100. člena SPZ le, če je solastna stvar med solastniki glede njene uporabe in posesti razdeljena.
vsebina pritožbe – gola pritožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Pritožba zoper izpodbijani sklep je gola, saj vsebuje samo nujni sestavini – navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
Ker tožnica tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju pravilna.
razmerja med starši in otroki – preživljanje – preživnina – povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek
Pravilno je, da se od skupno ugotovljenih preživninskih stroškov štipendija in otroški dodatek odštejeta, preostanek pa krijeta oba preživninska zavezanca glede na njuno zmožnost.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.
postopek za določitev nujne poti – stvarna služnost – služnost parkiranja – pravdni postopek
Stvarna služnost (služnost parkiranja) lahko nastane z zakonom ali na podlagi pravnega posla ali pa z odločbo državnega organa. Služnostna pravica se ugotavlja v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, kjer sodišče odloča o določitvi nujne poti. Določitev služnosti parkiranja tako ne more biti predmet postopka za določitev nujne poti.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje pisanj – osebno vročanje – pravilna vročitev – povratnica kot javna listina – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - letni dopust
Izostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve, je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je prihajanje na delo predpogoj, da se delo opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju.
nujni delež – višina nujnega deleža – odpoved neuvedenemu dedovanju
Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža. Pri tem se ne upošteva tistih, ki so se dedovanju že odpovedali s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije člen 6, 6-2, 28.
dimnikarska služba – dimnikarske storitve – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka pri najavljenih obiskih ni upoštevala določbe prvega odstavka 28. člena Uredbe, ki ji nalaga, da mora namero opravljanja storitev dimnikarske službe najaviti uporabniku storitev vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067907
ZIZ člen 273.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - omejevanje pravno poslovnih odločitev direktorja družbe z omejeno odgovornostjo – primerno sredstvo za zavarovanje
Zaradi zavarovanja zahtevka, s katerim se uveljavlja kapitalski vložek oz. poslovni delež kot del skupnega premoženja, ni mogoče omejevati pooblastil, ki jih ima toženec kot poslovodja (direktor) družbe z omejeno odgovornostjo.
začasna odredba – vrnitev v prejšnje stanje – vrnitev posesti
Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje oziroma vrnitev odvzete posesti (toženec je porušil betonsko ograjo, ki je bila v posesti tožnika in odpeljal ostanke) z izgradnjo nove ograje iz novega enakovrstnega materiala v sporu zaradi motenja posesti ni mogoča.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.