Solastnik stanovanja oziroma enostanovanjske hiše ima proti drugemu solastniku na voljo vindikacijsko tožbo za varovanje svojega dela solastne stvari na podlagi 100. člena SPZ le, če je solastna stvar med solastniki glede njene uporabe in posesti razdeljena.
Procesna posledica litispendence je, da se med istimi strankami pred pristojnim sodiščem ne sme začeti nova pravda o isti stvari. Ali povedano drugače; če pristojno sodišče ugotovi, da o istem zahtevku že teče pravda, mora tožbo po istem zahtevku, ki je kasneje vložena pri tem sodišču, zavreči.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - habilitacija - pritožbena novota - pogoj nekrivde
Tožnica, ki je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (ker ni bila izvoljena v naziv asistent), v pritožbi prvič navaja dejstva v zvezi s svojim sodelavcem (glede habilitacije), pri tem pa tudi navaja, da teh dejstev predhodno ni mogla podati zaradi varovanja osebnih podatkov. To pa ne predstavlja opravičljivega razloga, da bi bile pritožbene novote dopustne.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0068334
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 88, 148.
formalnost zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – plačilo terjatve
Kadar sodišče prve stopnje dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku po določbah prvega odstavka 86. člena, 88. člena in 148. člena ZZK-1 presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku presoja le pogoje za vpis zaznambe sklepa o izvršbi, ne presoja pa dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet odločanja v izvršilnem postopku, zato tudi ne odloča o obstoju ali neobstoju denarne terjatve, torej, ali je bil dolg že izterjan ali ne.
javna dražba – sklep o prodaji – razpis javne dražbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe – priviligiranje kupca v postopku prodaje
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
ZIZ člen 29b., 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6/3.
sodna taksa kot procesna predpostavka – obvezna vsebina dokazila o plačilu
Dolžnost taksnega zavezanca, da sodišču dostavi dokazilo o plačilu je le v primeru, če sodno takso plača brez ustrezne reference (tretji odstavek 6. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1). V konkretni zadevi ne gre za tak primer.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
uporaba stanovanja v skupni lastnini - plačilo uporabnine – uporabnina – skupna lastnina
Uporabnina je posledica, ki sledi kršitvi pravice ali objektivni nemožnosti imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu deležu in ne alternativa, ki bi jo imetnik stvari lahko izbral.
Le če bi toženka tožniku souporabo stanovanja onemogočala, ali ga kako drugače ovirala pri razpolaganju z njegovim premoženjem, bi prevzela riziko oz. tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist oz. dohodek.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3, 125/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - bolniški stalež - reparacija - nadomestilo za čas brezposelnosti
Dejstvo, da je delavec v času poskusnega dela v bolniškem staležu, ne more utemeljiti negativne ocene poskusnega dela, na podlagi katere bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
plačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – vročitev naloga za plačilo sodne takse
V spisu ni vročilnice, ki bi jo podpisala naslovnik in vročevalec, ampak le nepodpisana vročilnica. Položaj je podoben kot v primeru, ko se vročilnica izgubi.
Asignantova obveznost v času, ko se še ni iztekel rok za izpolnitev po asignaciji, miruje ter se ponovno aktivira, če asignatar ne dobi izpolnitve od asignata.
Smrt asignata ne vpliva na plačilo. Ker je asignat umrl še pred zapadlostjo plačila obveznosti, tožena stranka za poravnavo teh obveznosti še ne more biti odgovorna. Tožeča stranka bi morala izpolnitev najprej terjati od dedičev in šele, če v dodatnem roku ne bi dobila izpolnitve, bi lahko zahtevala izpolnitev od tožene stranke (asignanta) na podlagi kavzalnega temeljnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068352
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/2.
padec – nepremoženjska škoda – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Tožeča stranka se je 26. 6. 2006 poškodovala ob padcu na območju bencinskega servisa zaradi madeža na asfaltu. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zavarovanec tožene stranke kritičnega dne ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj ni dovolj skrbno pregledal območja (sicer) zaprtega servisa in poskrbel, da bi bilo varno (tudi) za hojo.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka uspela 100 % po temelju in 42,3 % po višini.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
Škodljiva posledica nastane, tudi če se zahteva odškodnina za nematerialno škodo zaradi telesne poškodbe, praviloma tam, kjer je prišlo do telesne poškodbe.
Škodljiva posledica je bil zlom roke. Glede na to je izbirno pristojno tudi sodišče v Ljubljani, saj se je v njegovem sodnem okolišu pripetil zlom roke tožeče stranke. Ni pa pristojno sodišče v Novem mestu, kjer ima tožeča stranka svoje prebivališče.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje pisanj – osebno vročanje – pravilna vročitev – povratnica kot javna listina – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - letni dopust
Izostanek z dela, za katerega delavec nima odobritve, je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je prihajanje na delo predpogoj, da se delo opravlja, opravljanje dela pa je temeljna dolžnost delavca v delovnem razmerju.