Pravilna je prvostopna dokazna ocena, da je bila volja udeležencev vtoževanega sporazuma glede namena njegove sklenitve, osnutek za sklenitev sodne poravnave v zadevi N 160/2002, do katere pa ni prišlo. Zato ne gre za samostojni pravni posel s sicer zanj predvidenimi pravnimi učinki, čeprav so ga udeleženci podpisali.
ZIZ člen 34, 34/2, 55, 55/1-7, 177. ZPP člen 337, 337/1.
izvršilna sredstva – obseg in omejitve izvršbe – solidarno poroštvo
Ustanovitev zastavne pravice na premičnini enega od solidarnih porokov še ne pomeni, da so vsi ostali predmeti vseh ostalih dolžnikov ter porokov in plačnikov iz izvršbe izvzeti, saj bi to nenazadnje nasprotovalo sami naravi solidarnega poroštva in zgoraj opisanemu obsegu poplačilnih možnosti, ki ga le-to upniku nudi.
posadna listina - pogodba o uskaditvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisane v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - načelo kavzalnosti
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov. V primeru posadne listine gre za izjavo, s katero se priznava izvirno, torej na zakonu temelječo pridobitev lastninske pravice (npr. priposestvovanje). Glede na vsebino izjave zemljiškoknjižnih solastnikov, sedaj etažnih lastnikov, ki so sklenili sporazum (predlagateljici priznavajo lastništvo na podlagi pogodb, sklenjenih s tretjimi), je jasno, da ne gre za posadno listino. Tudi ne gre za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki bi bila podlaga za vpis po tretjem odstavku 40. člena ZZK-1, saj udeleženci sporazuma niso pravni predniki predlagateljice. Zemljiškoknjižno dovolilo lahko namreč izda le pravni prednik.
zapadlost terjatve – zavrnitev računov – pogojenost zapadlosti terjatve podizvajalca do naročnika s plačilom investitorja - dokazna ocena
Ker iz računov (in obeh naročilnic ter ponudb) izhaja valuta plačila 90 dni, toženka pa računov ni nikoli zavrnila ali jim kako drugače ugovarjala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je terjatev tožnice že zapadla v plačilo.
OZ člen 423, 488, 488/2, 495, 495/1. ZPP člen 337, 337/1.
cesija terjatve – napake odstopljene terjatve – rok za uveljavljanje napak odstopljene terjatve – prekluzivni rok za vložitev tožbe – nedopustna pritožbena novota
Tako kot kupčeva pravica iz pravnih napak, ki v skladu s prvim odstavkom 495. člena OZ ugasne po enem letu, odkar je zvedel za pravico tretjega, po analogiji tudi pravica cesionarja iz pomanjkljivosti odstopljene terjatve ugasne po enem letu, odkar je cesionar izvedel zanje.
Zadostuje, da cesionar za napake odstopljene terjatve na kakršenkoli način izve. Ko zanje izve, začne v skladu s prvim odstavkom 495. člena OZ teči rok za njihovo uveljavitev in po poteku enega leta od takrat cesionar izgubi svojo pravico sklicevati se na pomanjkljivosti odstopljene terjatve.
vmesna sodba - splošni pogoji - prometna nesreča - uporaba vozila - voznik zavarovanega vozila - AO plus zavarovanje
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da škodni dogodek izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Ob tem le še izpostavlja, da je bilo vozilo v času škodnega dogodka v teku, da se je vozilo premaknilo, zato je tožečo stranko stisnilo in jo potiskalo do škarpe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je zavarovalni primer nastal v posledici prometne nezgode ter da je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072449
ZPFOPIZ člen 9. ZPIZ člen 232. OZ člen 3, 86, 642, 766, 766/3. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/2.
pogodba o naročilu – nagrada za trud – ničnost dogovora – trajno dolžniško upniško razmerje – podjemna pogodba – plačilo za delo – dokazovanje
Dogovor o tem, da se iz sredstev proračuna, namenjenih z zakonom za pokritje stroškov v zvezi z izplačevanjem pokojnin, porabi za nagrado ali kakršenkoli drug namen, bi bil v nasprotju z zakonom in kot tak ničen.
URS člen 14, 14/2. ZIZ člen 40, 40/1. ZOdvT tarifna številka 3640, 3646. ZPP člen 359.
nagrada za predlog za izvršbo – nagrada predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – nagrada za izvršilni postopek –obrazložena vloga po ZOdvT
S tem, ko je po tar. št. 3640 predpisana ista nagrada za izvršilni predlog ne glede na število izvršilnih sredstev, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog za izvršbo na novo izvršilno sredstvo. V primerih ko predlog za izvršbo na novo izvršilno sredstvo predstavlja zgolj navedbo novega izvršilnega sredstva in prepis zakonskih določb v tej zvezi, prav tako ni dopustno vrednotenje po tar. št. 3646, ki opredeljuje nagrado za druge obrazložene vloge, ker ne gre za samostojno storitev.
V primeru, da stranko istočasno zastopata dva odvetnika, so potrebni stroški le za enega, ne glede na to, da je bilo v zadevi morda potrebno določeno specialistično znanje.
ZDR člen 33, 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118. ZVZD člen 36.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - preventivni zdravstveni pregled - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je odklonila preventivni zdravniški pregled (češ da ne zaupa slovenskim zdravnikom, kar ni utemeljen razlog). Kljub tej kršitvi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, saj ne gre za resne razloge, ki bi kakorkoli onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja. Pri tem je treba upoštevati, da je tožnica delo ves čas izvajala brez težav.
najemna pogodba – prenehanje pogodbenega razmerja – povečanje vrednosti nepremičnine - vračanje koristi v primeru prenehanja pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja – vlaganja v prostor – obogatitveni zahtevek – vrnitveni zahtevek – nedopustna gestija – neupravičena obogatitev
V danem primeru se je pogodbeno razmerje med pravdnima strankama izjalovilo, zato na splošno velja, da mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti koristi, ki jih je iz sklenjene pogodbe že prejela. Obseg vračanja je mogoče z izrecnim pogodbenim dogovorom izključiti ali omejiti. Pri vračanju so upoštevne le koristi pravdnih strank in ne zgolj vrednost izvršenih vlaganj, zato gre v danem primeru za obogatitveni in ne vrnitveni zahtevek. To bo morala imeti v vidu tudi tožnica, ki v pritožbi poudarja, da je upravičena do povrnitve protivrednosti vseh izvršenih vlaganj. Bistveno je, ali je dosežena korist druge pogodbene stranke.
Glede na vsebino 4. člena najemne pogodbe je dolžnost vračanja koristi v primeru prenehanja pogodbe po volji strank omejena. Dogovorjena vzpostavitev prejšnjega stanja prostora kaže, da toženka ni dolžna sprejeti tistih vlaganj tožnice, ki so služila ureditvi poslovnega prostora zgolj za potrebe dejavnosti tožnice. To omejitev je vsekakor treba upoštevati, vendar pa po drugi strani ni mogoče spregledati, da tožnica zatrjuje in je to potrdil tudi izvedenec, da so šla določena vlaganja širše in da bi utegnila pomeniti korist za lastnika poslovnega prostora, ne glede na to, za kakšno dejavnost bi bil namenjen. Takšna dela bi utegnila biti npr. vgradnja nove elektroinštalacije, ureditev prezračevalnih cevi, ureditev sanitarij, ipd.. To so vlaganja, ki bi utegnila v vsakem primeru povečati vrednost nepremičnine vsakega lastnika, ne glede na namembnost te nepremičnine. V tem primeru bi utegnilo iti za upoštevna vlaganja v odnosu med pravdnima strankama, v kolikor bi šlo za takšna vlaganja, ki so vrednost prostora oziroma objekta povečala ne glede na dejavnost, ki bi jo kdo v njem opravljal. Pri tem tudi ni mogoče prezreti pogodbenega določila iz 4. člena citirane najemne pogodbe, kjer je dogovorjena vzpostavitev prejšnjega stanja prostora „na stenah in na tleh“, ob predhodni porušitvi oziroma odstranitvi montiranih in vgrajenih elementov, kar v bistvu ne zajema določenih del, ki jih je tožnica opravila (glede na njihovo naravo in namen).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074376
ZPP člen 455.
pogodba o opravljanju storitev – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – plačilo terjatve po koncu glavne obravnave
V pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da sodišče prve stopnje lahko upošteva v sodbi le tista dejstva (ob predpostavki, da jih stranki zatrjujeta), ki so obstajala do tega trenutka. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo, da je del vtoževane terjatve plačal po zaključku glavne obravnave dne 22.4.2011 in pritožbi priloženim dokazom ne more uspeti.
Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočenje izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Tudi za navedeni pogoj pa zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju - brezposelnost
Brezposelnost ni okoliščina, na podlagi katere je predvidena oprostitev plačila sodnih taks po samem zakonu in ne bi bilo treba ugotavljati premoženjskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004084
KZ člen 111, 111/4, 333, 333/1.
relativno zastaranje - sprememba obtožbe - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Od vročitve obtožnice obtožencu pa do odredbe za razpis glavne obravnave je preteklo več kot pet let, kolikor sicer znaša relativni zastaralni rok za kaznivo dejanje, ki se je očitalo obtožencu v vloženi obtožnici. Državna tožilka je na glavni obravnavi začeti dne 15.3.2011 navedla, da je prišlo do očitne napake v pravni opredelitvi obtožencu očitanega kaznivega dejanja in je obtožencu očitano dejanje pravno opredelila po prvem, drugem in četrtem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do osmih let zapora. Na glavni obravnavi dne 9.2.2012 pa je državna tožilka v besedi strank modificirala obtožbo s spremembo opisa dejanja, kaznivo dejanje pa pravno opredelila po prvem odstavku 333. člena KZ, za katerega je predpisana kazen do dveh let zapora. Ker ima vsaka sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja za posledico tudi upoštevanje zastaranja kazenskega pregona glede na zastaralni rok, ki ustreza predpisani kazni, sodišče prve stopnje pa se s vprašanjem zastaranja kazenskega pregona ni ukvarjalo, je ob neupoštevanju poteka relativnega zastaralnega roka za kaznivo dejanje po prvem odstavku 333. člena KZ v škodo obtoženca kršilo kazenski zakon.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0067904
OZ člen 183.
svoboda novinarskega izražanja – svoboda govora - omejitev svobode govora – interes javnosti – zadeve splošnega pomena – javna razprava – politična stranka – ugled politične stranke - osebnostne pravice
Meje niso postavljene tam, kjer gre za nevtralno, nekonfliktno izražanje. V okvir novinarske svobode sodi tudi določena stopnja pretiravanja in celo provokacija in ni varovana samo vsebina informacij in mnenj, temveč tudi oblika, v kateri so posredovane.
Temeljna funkcija političnih strank je uresničevanje političnih ciljev s sodelovanjem pri izvrševanju oblasti. Javna razprava o njihovem delovanju je zato ne le zaželena, ampak predstavlja enega od nujnih mehanizmov, prek katerih se v demokratični družbi vzpostavlja nadzor nad delovanjem posameznih vej oblasti. Razumevanje, po katerem bi na drugi strani vsako poročanje o nepravilnostih pri njihovem delovanju ali celo več, o za politično stranko neželenih temah predstavljalo (nedopusten) poseg v njen ugled, bi zato pomenilo konec odprte razprave o pomembnem delu vprašanj, ki se nanašajo na ravnanje nosilcev oblasti
Prostor v medijih sme in mora biti prvenstveno tisti, kjer poteka razprava, v okviru katere se iščejo in razkrivajo dejstva, ponujajo argumenti in protiargumenti in prek njih išče resnica o ((ne)pravilnostih v) delovanju političnih strank.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju - brezposelnost
Brezposelnost ni okoliščina, na podlagi katere je predvidena oprostitev plačila sodnih taks po samem zakonu in zaradi katere ne bi bilo treba ugotavljati premoženjskega stanja.
ZPIZ- 1 člen 60, 67, 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1C, poglavje VI.B točka B C.
invalidska pokojnina – telesna okvara
Tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, ker kot invalid III. kategorije ni dopolnil 63 let starosti, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti pa ni podana.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.