odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
vrnitev v prejšnje stanje – prepozna pritožba – opravičljivi razlogi – počitnice
Odsotnost tožnika in zamuda pritožbenega roka zato, ker je bil na počitnicah v Nemčiji in na domačem naslovu ni prejel odvetničinega obvestila o sodbi, ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo le tako, da bi tožniku dosodilo nekaj, česar ni zahteval (izplačilo plače za mesec december), temveč tako, da je dosodilo drugače, kot je tožnik zahteval (ni naložilo obračuna že izplačane plače za mesec december). Iz tega razloga ne zadošča, da bi pritožbeno sodišče le razveljavilo tisti del izpodbijane sodbe, s katero je bilo naloženo plačilo izven okvirov tožbenega zahtevka, ampak je treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43, 44. ZS člen 3. ZDSS-1 člen 28, 28/2.
izostanek z naroka - ustavna odločba - ustavitev postopka
Ker v socialnem sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno, je potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – delovno mesto – prokurist
Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - kraj opravljanja dela
Četudi je v pogodbi o zaposlitvi kot kraj opravljanja dela določeno „celotna mreža prodajaln“, je treba upoštevati, da se na delo in z dela lahko pride z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi v treh urah. Glede na to, tožnici ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker na delo ni prihajala v poslovalnico v Ljubljani, saj bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom trajal več kot tri ure, osebnega avtomobila pa ni imela (s čimer je bila tožena stranka seznanjena).
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine – sklic skupščine – glasovalne pravice – vpliv kršitve na veljavnost sklepa - obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic
Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor
Tožnik je prejel vabilo na zagovor v petek. V ponedeljek, ko je prišel na delo, se je strinjal s tem, da bo imel zagovor naslednji dan, tj. v torek. V torek se je tožnik tudi dejansko zagovarjal in na zapisnik z zagovora ni podal pripomb. Glede na vse navedeno in ker tožnik tudi ni predlagal preložitve zagovora ali navajal, da se ne bi mogel pripraviti na zagovor, tožniku pravica do obrambe, čeprav od prejema vabila na zagovor do zagovora niso minili trije delovni dnevi, ni bila kršena.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Tožnik kot invalid II. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker še ni dopolnil 63 let starosti in ker mu je, ker še ni star niti 50 let, zagotovljena poklicna rehabilitacija. Invalidska pokojnina bi mu šla le v primeru, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v primeru poklicne invalidnosti in brez preostale delovne zmožnosti.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožena stranka tožniku po tem, ko je prva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi začela učinkovati in ni bil več v delovnem razmerju, ni mogla zakonito (ponovno) izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Sprememba invalidnosti, nastala po izdaji izpodbijane dokončne odločbe, ni bila ugotovljena in obravnavana v postopku pri tožencu, o takšni spremembi tudi ni bilo mogoče odločiti z dokončno upravno odločbo, zato procesna predpostavka za sodno varstvo ni izpolnjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - šikana - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da je bil podan organizacijski razlog za prenehanje potreba po tožničinem delu (ki se je razdelilo med preostale zaposlene) in da tožnica ni bila šikanirana oz. diskriminirana, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo, ker tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v zakonsko predpisanem roku ni podala odgovora na tožbo. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka, saj so bila zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Ker tožnik ni dokazal, da je vložil pritožbo ustno na zapisnik 1. 4. 2011, niti da je do izteka 15-dnevnega roka vložil pisno pritožbo, je odločba o ustaviti izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom postala dokončna in pravnomočna.
Tožnik po upokojitvi oziroma po priznanju pravice do sorazmernega dela pokojnine ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zato mora preplačilo nadomestila vrniti tožencu. Za izdajo odločbe o povrnitvi preplačila ima toženec ne glede na odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila podlago v določbi 275. člena ZPIZ-1.