izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor
Tožnik je prejel vabilo na zagovor v petek. V ponedeljek, ko je prišel na delo, se je strinjal s tem, da bo imel zagovor naslednji dan, tj. v torek. V torek se je tožnik tudi dejansko zagovarjal in na zapisnik z zagovora ni podal pripomb. Glede na vse navedeno in ker tožnik tudi ni predlagal preložitve zagovora ali navajal, da se ne bi mogel pripraviti na zagovor, tožniku pravica do obrambe, čeprav od prejema vabila na zagovor do zagovora niso minili trije delovni dnevi, ni bila kršena.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
vročanje v tujino - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Za primer, ko delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je v ZDR določeno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi objavi na oglasnem mestu na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. To pomeni, da tožena stranka tožniku ni bila dolžna vročati pisanj v Bosno in Hercegovino.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavcu ni mogoče očitati, da v času, ko še ni vedel, da bodo nastopili pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delodajalca ni zaprosil za izrabo letnega dopusta. Ko še ni podal odpovedi, ni mogel vedeti, da mu bo delovno razmerje prenehalo. Tožeča stranka od dneva, ko je izvedela za prenehanje delovnega razmerja do dejanskega prenehanja delovnega razmerja, ni mogla koristiti letnega dopusta zaradi objektivnih okoliščin, zato ji za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235/1, 244.
bolniški stalež – recidiv
Z dokončno in pravnomočno odločbo toženca je bilo odločeno, da je tožnik od 1. 11. 2011 dalje zmožen za delo. Ker se tožniku zdravstveno stanje dne 7. 11. 2011 (predlog osebnega zdravnika imenovanemu zdravniku za bolniški stalež) ni poslabšalo, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 11. 2011 dalje neutemeljen.
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna ponuditi prostega delovnega mesta voznika tovornega vozila v B., ker tožnik za to delovno mesto ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev (znanje italijanskega jezika) in ker je bilo to delovno mesto oddaljeno od njegovega prebivališča več kot tri ure z javnim prevoznim sredstvom.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
stranka postopka – fizična oseba – firma samostojnega podjetnika – predujem za prvo fazo izvedenskega dela – višina predujma
V sklepu prvostopenjskega sodišča je bila tožena stranka označena napačno kot 1.) J. P. in kot 2.) L. P. J. s.p..
Firma L, PJ s.p., označuje (opredeljuje) JP, torej fizično osebo. Edina oseba, ki je na strani tožene stranke udeležena v postopku, je torej JP. Tako jo je treba tudi označevati.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Sodišče nima ustreznega znanja, da bi preverilo tožnikovo trditev, da mu tožena stranka ni izplačala vsega, kar bi mu bila dolžna po pravnomočni sodbi. Zato je ugodilo predlogu za postavitev sodnega izvedenca ekonomske stroke, tožniku pa je naložilo, naj založi predujem za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker tožnik v postavljenem roku predujma ni založil, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in ga na podlagi zaključka, da tožnik prikrajšanja ni dokazal, zavrnilo.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
vrnitev v prejšnje stanje – prepozna pritožba – opravičljivi razlogi – počitnice
Odsotnost tožnika in zamuda pritožbenega roka zato, ker je bil na počitnicah v Nemčiji in na domačem naslovu ni prejel odvetničinega obvestila o sodbi, ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.