predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - kraj opravljanja dela
Četudi je v pogodbi o zaposlitvi kot kraj opravljanja dela določeno „celotna mreža prodajaln“, je treba upoštevati, da se na delo in z dela lahko pride z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi v treh urah. Glede na to, tožnici ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker na delo ni prihajala v poslovalnico v Ljubljani, saj bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom trajal več kot tri ure, osebnega avtomobila pa ni imela (s čimer je bila tožena stranka seznanjena).
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine – sklic skupščine – glasovalne pravice – vpliv kršitve na veljavnost sklepa - obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic
Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
uskladitev podatkov v matični evidenci – pokojninska osnova – provizija
ZPIZ-1 ne izključuje možnosti, da zavarovanec v času bolniškega staleža prejema tudi del plače, konkretno provizije, ki je vezana na izpolnitev pravnega posla, sklenjenega pred koledarskim letom, v katerem je bil v bolniškem staležu. Zato se ta del plače upošteva pri pokojninski osnovi za koledarsko leto, v katerem je dejansko bil izplačan in so bili zanj plačani prispevki, ter se ga kot takega vpiše v predpisani obrazec M-4/M-8.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj iz razloga, ker se v njej tožniku očitajo kršitve obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, ki v času, iz katerega kršitve izvirajo, še ni veljala. Če bi se ugotovilo, da očitane kršitve predstavljajo kršitve obveznosti po pred tem veljavni pogodbi o zaposlitvi ali zakonskih obveznosti, bi bila odpoved (ob predpostavki, da so izpolnjene ostale zahteve iz ZDR) lahko zakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Rok za sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (obstojem delovnega razmerja) je v primeru tožnika, ki je pri delodajalcu opravljal delo brez prijave v socialna zavarovanja, začel teči najkasneje takrat, ko ga je tožena stranka z dela odslovila.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.