javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Ker tožeča stranka do prenehanja delovnega razmerja po tem, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz objektivnih razlogov ni mogla izrabiti celotnega letnega dopusta, je za tisti del letnega dopusta, ki ga ni mogla izrabiti, upravičena do odškodnine oz. nadomestila.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021385
ZIZ člen 15, 171. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3, 366.
sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za izvršbo - novo izvršilno sredstvo - lastninska pravica - nepremičnina - sklep o izročitvi nepremičnine - izvršilni stroški - pristop k zadevi - sklep o domiku - pravnomočnost - originarna lastninska pravica - zastavna pravica - zaznamba sklepa - zemljiška knjiga - poplačilna pravica - zamudne obresti
Dejstvo, da je bila sporna nepremičnina tekom tega izvršilnega postopka, v drugem postopku izročena novemu kupcu in da je sklep o izročitvi že postal pravnomočen, s čimer je kupec pridobil originarno lastninsko pravico, vpliva le na to, da ne obstoji več namen vodenja izvršbe, nikakor pa ne vpliva na upnikovo zastavno pravico, ki jo je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in s tem na njegovo pravico do morebitnega poplačila iz kupnine v izvršilnem postopku.
tožba na nedopustnost izvršbe - stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici
Pritožnica v konkretni zadevi vlaga tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da je nedopustna izvršba na (v zahtevku) določene premičnine. Takšen tožbeni zahtevek pritožnica v skladu s 1. odstavkom 64. člena ZIZ utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico. Med pravdnima strankama gre torej za spor o lastninski pravici na premičninah, ki so bile zarubljene v izvršilnem postopku, torej za spor o stvarni pravici.
ZDR člen 15, 15/4, 184, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4. OZ člen 131, 162.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kontrahirna dolžnost - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - ustrezno delo - dejansko delo
Tožena stranka je spoštovala omejitve, ki za tožnika kot invalida III. kategorije invalidnosti izhajajo iz dokončne odločbe ZPIZ, tako da se je (ne da bi sklenila novo pogodbo o zaposlitvi) s tožnikom dogovorila, da bo v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi opravljal dela in naloge, ki jih lahko opravlja. To pomeni, da ni kršila njegovih pravic (pravic delovnega invalida). Zaradi neobstoja protipravnega ravnanja tožnikov odškodninski zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo le tako, da bi tožniku dosodilo nekaj, česar ni zahteval (izplačilo plače za mesec december), temveč tako, da je dosodilo drugače, kot je tožnik zahteval (ni naložilo obračuna že izplačane plače za mesec december). Iz tega razloga ne zadošča, da bi pritožbeno sodišče le razveljavilo tisti del izpodbijane sodbe, s katero je bilo naloženo plačilo izven okvirov tožbenega zahtevka, ampak je treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
Tožnica je na naroku izrecno izjavila, da izpodbija odločbo toženca z dne 1. 7. 1996. Tožbo zoper to odločbo je sodišče pravilno zavrglo, saj je postopek v zvezi s to odločbo pravnomočno končan s sodbo pritožbenega sodišča, ki jo je potrdilo tudi revizijsko sodišče.
Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.
ZPIZ- 1 člen 60, 67, 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1C, poglavje VI.B točka B C.
invalidska pokojnina – telesna okvara
Tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, ker kot invalid III. kategorije ni dopolnil 63 let starosti, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti pa ni podana.
plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Ker tožnik ni dokazal, da je vložil pritožbo ustno na zapisnik 1. 4. 2011, niti da je do izteka 15-dnevnega roka vložil pisno pritožbo, je odločba o ustaviti izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom postala dokončna in pravnomočna.
Tožnik po upokojitvi oziroma po priznanju pravice do sorazmernega dela pokojnine ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zato mora preplačilo nadomestila vrniti tožencu. Za izdajo odločbe o povrnitvi preplačila ima toženec ne glede na odločbo o ustavitvi izplačevanja nadomestila podlago v določbi 275. člena ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – delovno mesto – prokurist
Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43, 44. ZS člen 3. ZDSS-1 člen 28, 28/2.
izostanek z naroka - ustavna odločba - ustavitev postopka
Ker v socialnem sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno, je potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo, ker tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v zakonsko predpisanem roku ni podala odgovora na tožbo. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka, saj so bila zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
razlogi za začetek stečajnega postopka – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine – sklic skupščine – glasovalne pravice – vpliv kršitve na veljavnost sklepa - obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic
Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.