IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021385
ZIZ člen 15, 171. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3, 366.
sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za izvršbo - novo izvršilno sredstvo - lastninska pravica - nepremičnina - sklep o izročitvi nepremičnine - izvršilni stroški - pristop k zadevi - sklep o domiku - pravnomočnost - originarna lastninska pravica - zastavna pravica - zaznamba sklepa - zemljiška knjiga - poplačilna pravica - zamudne obresti
Dejstvo, da je bila sporna nepremičnina tekom tega izvršilnega postopka, v drugem postopku izročena novemu kupcu in da je sklep o izročitvi že postal pravnomočen, s čimer je kupec pridobil originarno lastninsko pravico, vpliva le na to, da ne obstoji več namen vodenja izvršbe, nikakor pa ne vpliva na upnikovo zastavno pravico, ki jo je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in s tem na njegovo pravico do morebitnega poplačila iz kupnine v izvršilnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - bolniški stalež
Dejstvo, da je delavec ob izreku odpovednega roka v bolniškem staležu, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ampak le na datum, ko mu delovno razmerje preneha.
vročanje v tujino - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Za primer, ko delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je v ZDR določeno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi objavi na oglasnem mestu na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. To pomeni, da tožena stranka tožniku ni bila dolžna vročati pisanj v Bosno in Hercegovino.
Tožbeni zahtevek, da delodajalec na ustrezne račune plača neplačane prispevke za socialna zavarovanja, je denarni zahtevek, ki mora biti postavljen, tako da omogoča prisilno izvršbo. V kolikor ni tako postavljen, ampak je določen le opisno, sodišče prve stopnje s tem, ko mu ugodi, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP; saj izpodbijanega dela sodbe ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.
Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.
ZDR člen 15, 15/4, 184, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4. OZ člen 131, 162.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kontrahirna dolžnost - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - ustrezno delo - dejansko delo
Tožena stranka je spoštovala omejitve, ki za tožnika kot invalida III. kategorije invalidnosti izhajajo iz dokončne odločbe ZPIZ, tako da se je (ne da bi sklenila novo pogodbo o zaposlitvi) s tožnikom dogovorila, da bo v okviru obstoječe pogodbe o zaposlitvi opravljal dela in naloge, ki jih lahko opravlja. To pomeni, da ni kršila njegovih pravic (pravic delovnega invalida). Zaradi neobstoja protipravnega ravnanja tožnikov odškodninski zahtevek ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo le tako, da bi tožniku dosodilo nekaj, česar ni zahteval (izplačilo plače za mesec december), temveč tako, da je dosodilo drugače, kot je tožnik zahteval (ni naložilo obračuna že izplačane plače za mesec december). Iz tega razloga ne zadošča, da bi pritožbeno sodišče le razveljavilo tisti del izpodbijane sodbe, s katero je bilo naloženo plačilo izven okvirov tožbenega zahtevka, ampak je treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Ker tožeča stranka do prenehanja delovnega razmerja po tem, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz objektivnih razlogov ni mogla izrabiti celotnega letnega dopusta, je za tisti del letnega dopusta, ki ga ni mogla izrabiti, upravičena do odškodnine oz. nadomestila.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo, ker tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, v zakonsko predpisanem roku ni podala odgovora na tožbo. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka, saj so bila zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/2. SPZ člen 49.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave - pogojna terjatev - odložni pogoj
Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).