predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna ponuditi prostega delovnega mesta voznika tovornega vozila v B., ker tožnik za to delovno mesto ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev (znanje italijanskega jezika) in ker je bilo to delovno mesto oddaljeno od njegovega prebivališča več kot tri ure z javnim prevoznim sredstvom.
Sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo le tako, da bi tožniku dosodilo nekaj, česar ni zahteval (izplačilo plače za mesec december), temveč tako, da je dosodilo drugače, kot je tožnik zahteval (ni naložilo obračuna že izplačane plače za mesec december). Iz tega razloga ne zadošča, da bi pritožbeno sodišče le razveljavilo tisti del izpodbijane sodbe, s katero je bilo naloženo plačilo izven okvirov tožbenega zahtevka, ampak je treba v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Kot tožničinega delodajalca je mogoče šteti le podružnico v Ljubljani, s katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, in ne ustanoviteljice (tuje pravne osebe: zveze bank) te podružnice.
ZPIZ- 1 člen 60, 67, 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1C, poglavje VI.B točka B C.
invalidska pokojnina – telesna okvara
Tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, ker kot invalid III. kategorije ni dopolnil 63 let starosti, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti pa ni podana.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43, 44. ZS člen 3. ZDSS-1 člen 28, 28/2.
izostanek z naroka - ustavna odločba - ustavitev postopka
Ker v socialnem sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja do začetka učinkovanja razveljavitve drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 ni bilo pravnomočno odločeno, je potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, ker tožnica ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo po izvedenem dokaznem postopku odločilo o tožbenem zahtevku.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – delovno mesto – prokurist
Tožnik opravlja dela voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela v družbi, katere edini družbenik in prokurist je. Začasna nezmožnost za delo se ugotavlja glede na delo, ki ga je pretežno opravljal, to je delo voznika tovornega vozila ter ključavničarska dela, ne pa delo prokurista.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zagovor - sprememba prebivališča - obveščanje delodajalca - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica do 5. dne v mesecu (avgustu) toženi stranki ni sporočila podatkov o prisotnosti na delu za pretekli mesec. Zaradi tega tožena stranka ni mogla pravočasno in pravilno pripraviti pisnega obračuna plače oziroma odvesti predpisanih davkov in prispevkov. Glede na to, da je bila tožnica na nujnost pravočasnosti dostave liste prisotnosti opozorjena že v prejšnjih mesecih (meseca maja), je naklepoma kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je podan razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe - odločba ustavnega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi izostanka tožeče stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo (fikcije umika tožbe) postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1. To določilo je bilo razveljavljeno z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-322/11, ki je začela učinkovati pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu. Glede na to, da je bil v tem sporu sklep izdan na podlagi predpisa, ki se ne uporablja, ga je treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
javni uslužbenec – vojak – dodatek k plači – dodatek za stalnost – res iudicata
V že pravnomočno zaključenem sporu je bila predmet varstva pravic do priznanja višjega dodatka, kot je bil za tožnika določen v dokončni in pravnomočni odločbi toženke, v tem sporu pa je predmet varstva pravic do pravilnega obračuna in izplačila dodatka na podlagi kasnejše dokončne in pravnomočne odločbe. To pomeni, da ne gre za identična zahtevka. Ugovor, da bi bilo treba tožbo, češ da je o zadevi že razsojeno, zavreči, ni utemeljen.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
nerazumljiva tožba – nepopolna tožba – zavrženje tožbe – stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka brez obravnave
Ker tožba niti po popravi in dopolnitvi ni bila sposobna za obravnavanje, sodišče ni bilo dolžno izvajati ponujenih dokazov.
V zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, ampak le poravnalni narok, pa še ta je bil preložen na nedoločen čas zaradi poprave in dopolnitve tožbe. Povrnitev stroškov je zato toženka upravičeno zahtevala v predpisanem roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/6, 29b/7, 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1.
sodne takse – plačilo sodne takse – uporaba pravilne sklicne številke – referenca – namen sodnih taks
Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).
Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .