plačilo za delo - obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Spor, v katerem se uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo, ki se nanaša na delo, opravljeno za toženo stranko izven delovnega razmerja, pri čemer je tožeča stranka delo opravljala, ko je bila zaposlena v drugi družbi, ni individualni delovni spor. Za odločanje v takšnem sporu tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Sodišče nima ustreznega znanja, da bi preverilo tožnikovo trditev, da mu tožena stranka ni izplačala vsega, kar bi mu bila dolžna po pravnomočni sodbi. Zato je ugodilo predlogu za postavitev sodnega izvedenca ekonomske stroke, tožniku pa je naložilo, naj založi predujem za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker tožnik v postavljenem roku predujma ni založil, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in ga na podlagi zaključka, da tožnik prikrajšanja ni dokazal, zavrnilo.
delna pokojnina – samozaposleni – odvetniška dejavnost
Pravico do delne pokojnine ima z izpolnjevanjem ostalih z ZPIZ-1 določenih pogojev tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico polnega delovnega čas in je hkrati zavarovan za največ polovični delovni čas ter izpolnjuje pogoj starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ker je tožnik kot odvetnik še vedno zavarovan za poln delovni čas, ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
Tožnik, ki je s tožbenim zahtevkom za plačilo razlike v nadomestilu plače za čas bolniškega staleža (zaradi poškodbe pri delu), uspel skoraj v celoti (delno je bil zavrnjen le tožbeni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti), je po načelu uspeha upravičen do povračila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni priznalo nagrade za sestanek s stranko, saj je pri odločanju o stroških postopka ustaljena praksa sodišč takšna, da je nagrada za tak sestanek, opravljena pred vložitvijo odgovora na tožbo, že zajeta v nagradi za odgovor na tožbo.
V konkretnem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe in je bila hkrati opozorjena na pravne posledice, če odgovora ne bo podala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevka, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjeni obveznosti do tožnika iz naslova odpravnine ob upokojitvi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor
Tožnik je prejel vabilo na zagovor v petek. V ponedeljek, ko je prišel na delo, se je strinjal s tem, da bo imel zagovor naslednji dan, tj. v torek. V torek se je tožnik tudi dejansko zagovarjal in na zapisnik z zagovora ni podal pripomb. Glede na vse navedeno in ker tožnik tudi ni predlagal preložitve zagovora ali navajal, da se ne bi mogel pripraviti na zagovor, tožniku pravica do obrambe, čeprav od prejema vabila na zagovor do zagovora niso minili trije delovni dnevi, ni bila kršena.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 261, 261/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 3, 14, 15.
invalidnost – mnenje invalidske komisije
Iz izvedenskih mnenj invalidskih komisij, med katerimi ni razhajanj, in ki se ne razhajajo z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, ne izhaja, da bi bila pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je voznik avtobusa, je pa s polnim delovnim časom zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zato neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178, 178/2, 180, 180/1, 180/2. ZUstS člen 48. ZS člen 3.
delna starostna pokojnina – odvetniška dejavnost – polovični delovni čas
Ker tožnik izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, opravlja odvetniško dejavnost le s polovičnim delovnim časom in je ustrezno prijavljen v zavarovanje, ima pravico do delne pokojnine.
Ker je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da odškodninska obveznost toženih strank za plačilo izgube na zaslužku oz. rente zaradi zastaranja ni podana, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sorazmerni del - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vzročni postopek
Delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sam poda, izve, da mu bo prenehalo delovno razmerje šele, ko poteče osemdnevni rok od opozorila delodajalca. Če takoj zatem poda odpoved in mu delovno razmerje preneha, je treba šteti, da letnega dopusta ne more koristiti iz objektivnih razlogov. Za neizkoriščene dni letnega dopusta je tako upravičen do odškodnine oz. nadomestila.
predhodna odredba – izdaja več predhodnih odredb – obstoj domnevane nevarnosti – izpisek odprtih postavk kot obligacijskega razmerja
Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.
Tožnik kot invalid II. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravice do invalidske pokojnine, ker še ni dopolnil 63 let starosti in ker mu je, ker še ni star niti 50 let, zagotovljena poklicna rehabilitacija. Invalidska pokojnina bi mu šla le v primeru, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v primeru poklicne invalidnosti in brez preostale delovne zmožnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021385
ZIZ člen 15, 171. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3, 366.
sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za izvršbo - novo izvršilno sredstvo - lastninska pravica - nepremičnina - sklep o izročitvi nepremičnine - izvršilni stroški - pristop k zadevi - sklep o domiku - pravnomočnost - originarna lastninska pravica - zastavna pravica - zaznamba sklepa - zemljiška knjiga - poplačilna pravica - zamudne obresti
Dejstvo, da je bila sporna nepremičnina tekom tega izvršilnega postopka, v drugem postopku izročena novemu kupcu in da je sklep o izročitvi že postal pravnomočen, s čimer je kupec pridobil originarno lastninsko pravico, vpliva le na to, da ne obstoji več namen vodenja izvršbe, nikakor pa ne vpliva na upnikovo zastavno pravico, ki jo je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in s tem na njegovo pravico do morebitnega poplačila iz kupnine v izvršilnem postopku.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest
Iz ugotovitve, da tožnik sklenitve dogovora s pravnim prednikom toženca, da prevzame v izključno last sporno nepremičnino, ki je bila v njuni solasti, ni dokazal, sledi, da tožnik ni bil v dobri veri o tem, da je izključni lastnik sporne nepremične.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 90. ZPP člen 8, 321, 321/3, 323, 323/1.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – tek priposestvovalne dobe – zakonita posest – dokazna ocena – rok za izdelavo sodbe
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen eden od kumulativno zahtevanih pogojev za priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe 20 let, zato priposestvovanje že iz tega razloga ni bilo mogoče.
Priposestvovalna doba 20 let, ki je po trditvah tožnika pričela teči 1975 (torej v času, ko je še veljal ODZ), do uveljavitve ZTLR (ki je pričel veljati 1. 9. 1980) še ni pretekla, zato se za presojo obstoja konkretnega stvarnopravnega razmerja (priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah) uporabljajo določila ZTLR.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.
spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – dokazna ocena
S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s pritožbenim očitkom kršitve 8. in 213. člena ZPP pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Noben od teh pritožbenih razlogov pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.