prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika – sredstva in naprave za ugotavljanje alkohola v organizmu
Preverjanje psihofizičnega stanja opredeljuje ZVCP v določbah 132. člena. V njih med sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola navaja tudi indikator alkohola v izdihanem zraku, če se udeleženec cestnega prometa, ki takšen preizkus opravi, z rezultatom strinja. Le v primeru, da voznik odkloni podpis zapisnika ali oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
pravica do sodnega varstva – zavrženje tožbe – prestop športnika v drug klub – odločba o pogojih prestopa športnika – zveza društev – pogoj dokončnosti – društvo
ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.
motenje posesti - pravna korist za vložitev tožbe - pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja v postopku zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu je bilo na podlagi izdane začasne odredbe vzpostavljeno prejšnje stanje (elektrika priklopljena). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja.
nerazumljiva tožba – nepopolna tožba – zavrženje tožbe – stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka brez obravnave
Ker tožba niti po popravi in dopolnitvi ni bila sposobna za obravnavanje, sodišče ni bilo dolžno izvajati ponujenih dokazov.
V zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, ampak le poravnalni narok, pa še ta je bil preložen na nedoločen čas zaradi poprave in dopolnitve tožbe. Povrnitev stroškov je zato toženka upravičeno zahtevala v predpisanem roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061729
OZ člen 299, 299/1, 943, 943/2. ZPP člen 154, 159, 159/1.
nezgodno zavarovanje – izplačilo zavarovalnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – sodna poravnava – stroški postopka
Toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti ter nekorektno in neprofesionalno ravnanje, ko je, po prejemu policijskega zapisnika in po prejemu mnenja izvedenke, zahtevala dodatne preiskave krvi in izvedensko mnenje v smeri ugotavljanja vzročne zveze med prisotnostjo mamila v urinu ter morebitne motene zavesti oziroma zmanjšane duševne zmožnosti tožnika pred nesrečo zaradi uživanja mamil, kar je po splošnih zavarovalnih pogojih izključitveni razlog v primeru zahteve za plačilo zavarovalnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068340
ZPP člen 151, 155, 184, 184/2. OZ člen 179, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine za telesne bolečine – sprememba tožbe – zvišanje zahtevka iz naslova zastarane terjatve – stroški postopka – potrebni stroški – pooblaščenec zunaj sedeža sodišča – potni stroški stranke
S povišanjem tožbenega zahtevka je tožnik spremenil tožbo, zahteva za pravno varstvo glede zahtevanega višjega zneska pa je bila upoštevajoč pravila o zastaranju prepozna.
Sodišče mora v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretnem primeru je tožnikova odločitev glede izbire odvetnika, čigar sedež je zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek, na podlagi navedenega (bližina tožnikovega bivališča in sedeža odvetnika, poznanstvo in tožnikovo zaupanje odvetniku glede na poznanstvo) upravičena in razumna.
Med stroške, ki bremenijo stranko, spadajo tudi njeni potni stroški.
ZP-1 člen 14, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZDDV-1 člen 141, 141/1-1, 141/2.
opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe – opis dejanskega stanja
Neutemeljeno je sklicevanje prekrškovnega organa na določbe ZP-1G, ki na novo urejajo odgovornost pravnih oseb, brez napotitve na smiselno uporabo določb ZOPOKD. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZP-1 uporabilo zakon veljaven v času storitve prekrška, ta pa je v 14. členu določal, da se za odgovornost pravne osebe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, ob pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje.
tuja stvar - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Pojma tuja stvar iz 190. čl. OZ ni mogoče razlagati z uporabo términa lastninska pravica, ampak širše; tuja stvar je tista, do katere okoriščenec nima pravice.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 90. ZPP člen 8, 321, 321/3, 323, 323/1.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – tek priposestvovalne dobe – zakonita posest – dokazna ocena – rok za izdelavo sodbe
V konkretnem primeru ni bil izpolnjen eden od kumulativno zahtevanih pogojev za priposestvovanje – potek priposestvovalne dobe 20 let, zato priposestvovanje že iz tega razloga ni bilo mogoče.
Priposestvovalna doba 20 let, ki je po trditvah tožnika pričela teči 1975 (torej v času, ko je še veljal ODZ), do uveljavitve ZTLR (ki je pričel veljati 1. 9. 1980) še ni pretekla, zato se za presojo obstoja konkretnega stvarnopravnega razmerja (priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah) uporabljajo določila ZTLR.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/2. SPZ člen 49.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave - pogojna terjatev - odložni pogoj
Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 18. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 440, 442, 442/6, 442/10, 496.
prekinitev postopka – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – prenehanje pravne osebe – različen pravni položaj osebno odgovornih družbenikov – ustavna odločba št. U-I-307/11
Ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra je bil povsem na mestu in zakonit, saj določila ZPUOOD, na katere se sklicuje pritožba, nimajo nobenega učinka na prekinitev postopkov zaradi prenehanja obstoja pravnih oseb v smislu 205. člena ZPP.
Ustavna odločba št. U-I-307/11 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074383
OZ člen 429. ZPP člen 8.
prevzem dolga – uveljavljanje dolga od prevzemnika - dokazna ocena – kršitev proste dokazne ocene – volja odstopnika terjatve
Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.
Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.