spor majhne vrednosti – zavrnitev dokaznih predlogov – dokazna ocena
S pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s pritožbenim očitkom kršitve 8. in 213. člena ZPP pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Noben od teh pritožbenih razlogov pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
napoved pritožbe – rok za vložitev napovedi pritožbe – vročitev odločbe pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje vročitev stranki, ki ima pooblaščenca, kot pravno veljavno opravljena le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu. Šele s pravilno vročitvijo prepisa izreka sodbe lahko začne teči rok za napoved pravnega sredstva.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake na vozilu – skrita napaka – pravočasno grajanje napak – jamčevalni zahtevki – pravica do povračila škode
Tožeča stranka vozila z ugotovljenimi karakteristikami ni želela kupiti, vozilo, ki ga je za prodajo oglaševal toženec (pri čemer ni pomembno, ali je spletni oglas za prodajo namestil toženčev sin ali toženec, saj je šlo za prodajo toženčevega vozila, toženec pa ni nasprotoval taki prodaji, niti ni zanikal navedenih karakteristik, ampak je pomembno, da vozilo ni imelo takih lastnosti kot je bilo oglaševano in zatrjevano pri prodaji, enako velja glede pritožbene trditve, da je s tožnikom komuniciral le toženčev sin in ne toženec), pa ni imelo oglaševanih lastnosti.
V skladu z določilom 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ne izpolni svoje obveznosti v določenem roku obvestiti prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.
seznam premoženja dolžnika – končanje izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe
Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
V skladu z določbo 31. člena ZIZ lahko upnik predlog po tem členu poda ves čas izvršilnega postopka, torej do njegovega konca. Upnik je z vložitvijo takega predloga še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi preprečil končanje predmetnega izvršilnega postopka.
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/2. SPZ člen 49.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave - pogojna terjatev - odložni pogoj
Upnik še ni pridobil prijavljene ločitvene pravice, ker nepremičnine, na katerih ima upnik zastavno pravico, še niso last stečajnega dolžnika. Tudi ni sporno, da stečajni dolžnik niti še ni upnikov dolžnik. To bo postal šele, ko in če bodo zastavljene nepremičnine prešle v njegovo premoženje. Tedaj bo stečajni dolžnik postal porok za tuj dolg - dolg glavnega dolžnika, največ do višine, do katere se bo upnik iz zastavljenih nepremičnin poplačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe – pravica uporabe nepremičnine
Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
nerazumljiva tožba – nepopolna tožba – zavrženje tožbe – stroški postopka – zahtevek za povrnitev stroškov postopka – konec postopka brez obravnave
Ker tožba niti po popravi in dopolnitvi ni bila sposobna za obravnavanje, sodišče ni bilo dolžno izvajati ponujenih dokazov.
V zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, ampak le poravnalni narok, pa še ta je bil preložen na nedoločen čas zaradi poprave in dopolnitve tožbe. Povrnitev stroškov je zato toženka upravičeno zahtevala v predpisanem roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072454
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 649.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – res iudicata – knjiga obračunskih izmer – izstavitev računa – pritožbena novota – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je glede količine opravljenega dela oprlo na knjigo obračunskih izmer z dne 08. 02. 2006, iz katere jasno izhaja, da je tožnik opravil dela na treh garažah v izmeri 914,05 m2. Veljavnosti te knjige toženka v pritožbi ne izpodbija.
Nastanek obveznosti plačila za izvedena dela ni pogojen z izstavitvijo računa; je pa sodišče prve stopnje dejstvo neizstavitve računa toženki s strani tožnika ustrezno upoštevalo v okviru ugotavljanja dneva nastanka zamude toženke s plačilom in s tem povezanega začetka teka zakonskih zamudnih obresti.
predhodna odredba – domneva nevarnosti - neobrazložen ugovor – preoblikovanje izvršilnega predloga v tožbo – zanikanje obligacijskega razmerja
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine je konceptuiran na domnevi, da je dolžnik listino, na katero se upnik sklicuje v predlogu, že prejel in zanjo ve.
Dolžnik nima pravice smiselno zahtevati (z ugovornimi trditvami, da ne ve, za kaj gre in da naj upnik vse lepo pojasni in predloži dokaze), da naj se izvršilni predlog preoblikuje v tožbo.
V pojem „zanikanja obligacijskega razmerja“ sodijo vse (praviloma negativne) trditve, s katerimi se dolžnik izogne dolžnosti, da bi o razmerju med njim in upnikom, ki je predmet izvršilnega postopka, karkoli povedal.