odškodninska odgovornost za drugega – soprispevek - soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – delo s strojem
Poseg v mirujoč stroj s strani tožnice ni bil vzrok za poškodbo, ki jo je utrpela. V kolikor njena sodelavka stroja ne bi vklopila, do poškodbe sploh ne bi prišlo. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti tako tožeči stranki ni moč očitati, da bi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v stroj je posegla v mirujočem stanju in na podlagi prošnje sodelavke), nastanek škode (tj. da bo sodelavka pritisnila na stikalo) lahko pričakovala.
motenje posesti - pravna korist za vložitev tožbe - pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja v postopku zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu je bilo na podlagi izdane začasne odredbe vzpostavljeno prejšnje stanje (elektrika priklopljena). Gre za začasno, za čas trajanja postopka veljavno rešitev, zato tožnikov pravni interes za zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja obstaja.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest
Iz ugotovitve, da tožnik sklenitve dogovora s pravnim prednikom toženca, da prevzame v izključno last sporno nepremičnino, ki je bila v njuni solasti, ni dokazal, sledi, da tožnik ni bil v dobri veri o tem, da je izključni lastnik sporne nepremične.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068340
ZPP člen 151, 155, 184, 184/2. OZ člen 179, 352, 352/1, 352/2.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine za telesne bolečine – sprememba tožbe – zvišanje zahtevka iz naslova zastarane terjatve – stroški postopka – potrebni stroški – pooblaščenec zunaj sedeža sodišča – potni stroški stranke
S povišanjem tožbenega zahtevka je tožnik spremenil tožbo, zahteva za pravno varstvo glede zahtevanega višjega zneska pa je bila upoštevajoč pravila o zastaranju prepozna.
Sodišče mora v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretnem primeru je tožnikova odločitev glede izbire odvetnika, čigar sedež je zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek, na podlagi navedenega (bližina tožnikovega bivališča in sedeža odvetnika, poznanstvo in tožnikovo zaupanje odvetniku glede na poznanstvo) upravičena in razumna.
Med stroške, ki bremenijo stranko, spadajo tudi njeni potni stroški.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD se z dodatnim sklepom o dedovanju razdeli tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
Tožena stranka je tožniku zakonito izreka disciplinski ukrep opomin, ker je nevestno hranil službeno opremo (alkotest), tako da se je ta izgubila, zaradi česar je toženi stranki nastala materialna škoda.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061729
OZ člen 299, 299/1, 943, 943/2. ZPP člen 154, 159, 159/1.
nezgodno zavarovanje – izplačilo zavarovalnine – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – sodna poravnava – stroški postopka
Toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti ter nekorektno in neprofesionalno ravnanje, ko je, po prejemu policijskega zapisnika in po prejemu mnenja izvedenke, zahtevala dodatne preiskave krvi in izvedensko mnenje v smeri ugotavljanja vzročne zveze med prisotnostjo mamila v urinu ter morebitne motene zavesti oziroma zmanjšane duševne zmožnosti tožnika pred nesrečo zaradi uživanja mamil, kar je po splošnih zavarovalnih pogojih izključitveni razlog v primeru zahteve za plačilo zavarovalnine.
ZP-1 člen 14, 56, 56/3. ZOPOKD člen 4. ZDDV-1 člen 141, 141/1-1, 141/2.
opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe – opis dejanskega stanja
Neutemeljeno je sklicevanje prekrškovnega organa na določbe ZP-1G, ki na novo urejajo odgovornost pravnih oseb, brez napotitve na smiselno uporabo določb ZOPOKD. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZP-1 uporabilo zakon veljaven v času storitve prekrška, ta pa je v 14. členu določal, da se za odgovornost pravne osebe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, ob pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje.
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3, 29b/6, 29b/7, 61a, 61a/1, 61a/2, 61a/3. ZST-1 člen 34, 34/1.
sodne takse – plačilo sodne takse – uporaba pravilne sklicne številke – referenca – namen sodnih taks
Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).
Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .
neznano vozilo – povprečna skrbnost oškodovanca – nezmožnost ugotovitve istovetnosti vozila – dolžnost pridobitve podatkov od povzročitelja
Za nesrečo, ki jo povzroči neznano vozilo, gre, če oškodovanec istovetnosti vozila ni mogel ugotoviti s povprečno skrbnostjo, upoštevaje vse okoliščine primera. Oškodovanec mora dokazati obstoj okoliščin, ki so vplivale na njegovo ravnanje (npr. da ni bil sposoben komunicirati; razsodno razmišljati; da je zaradi poškodb potreboval takojšnjo zdravstveno pomoč, da je opustil dolžno skrbnost).
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.
V primeru prenehanja plačevanja obrokov leasinga gre za neizpolnitev obveznosti leasingojemalca, kar povzroči leasingodajalcu poslovno škodo, skladno s 239. členom v zvezi s 243. členom OZ pa je ta upravičen do odškodnine, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu, ki predstavlja premoženje, ki bi stranki pripadalo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena.
Navedbe v zvezi z družinskimi člani tožnice za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.