CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0067910
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – zmotno ugotovljeno dejansko stanje – pravica do izjave – plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov
Pravica stranke, da predlaga dokaze, na drugi strani odseva načelno dolžnost sodišča, da te dokaze tudi izvede. Zavrnitev dokaznega predloga je tako dopustna le, če so podani upravičeni razlogi. Med upravičene razloge pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov.
trditveno in dokazno breme – prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
ZZZDR 12, 12/1, 52, 59. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
določitev deleža na skupnem premoženju – izvenzakonska skupnost – posebno premoženje
Posebno premoženje zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja je lahko zgolj premoženje, ki ga ima ob sklenitvi zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, in premoženje, ki ga pridobi v času trajanja takšne zveze, vendar ne z delom.
Porokova obveznost do upnika se določi s poroštveno pogodbo.
Obveznost subsidiarnega poroka izpolniti tuj dolg je celo nekoliko blažja kot obveznost solidarnega poroka. Ker lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti naravnost od subsidiarnega poroka, če zaide glavni dolžnik v stečaj, mora to še toliko bolj veljati za solidarnega poroka. Tožeči stranki torej ni bilo treba čakati na zaključek stečajnega postopka.
odškodninska odgovornost za drugega – soprispevek - soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – delo s strojem
Poseg v mirujoč stroj s strani tožnice ni bil vzrok za poškodbo, ki jo je utrpela. V kolikor njena sodelavka stroja ne bi vklopila, do poškodbe sploh ne bi prišlo. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti tako tožeči stranki ni moč očitati, da bi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v stroj je posegla v mirujočem stanju in na podlagi prošnje sodelavke), nastanek škode (tj. da bo sodelavka pritisnila na stikalo) lahko pričakovala.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
priposestvovanje lastninske pravice – dobra vera – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest
Iz ugotovitve, da tožnik sklenitve dogovora s pravnim prednikom toženca, da prevzame v izključno last sporno nepremičnino, ki je bila v njuni solasti, ni dokazal, sledi, da tožnik ni bil v dobri veri o tem, da je izključni lastnik sporne nepremične.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Da je prisilna hospitalizacija zadnja in edina možnost (ultima ratio) določa že zakon, saj pravi, da se uporabi le, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodišče mora torej eksaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na oddelku pod posebnim nadzorom, ni mogoče izvajati. Zgolj sklicevanje sodišča, da v dani situaciji vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je brez vsebine.
V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti tožene stranke, to je plačilo prave premije kot bistvene sestavine zavarovalne pogodbe. Zato bi sodišče lahko tudi oprlo pravno podlago za ta tožbeni zahtevek na določbo 239. člena OZ. Predvsem pa je pravna podlaga v pogodbeni volji pravdnih strank v izjavi o škodnem dogajanju iz avtomobilskega zavarovanja. Zavarovalnica je v korist toženca zavarovalno pogodbo dopolnila tako, da se višina premije določi v korist zavarovanca in v primeru, da njegovi podatki niso točni, se višina korigira glede na škodni rezultat, kot je predvideno v zavarovalnih pogojih in on se je s tem strinjal.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – tek zastaralnega roka – pretrganje zastaranja izvršitve sankcije
Glede na to, da so bila znotraj dveletnega relativnega roka za zastaranje izreka sankcije opravljena dejanja sodišča, ki so tek zastaranja pretrgala, poleg tega pa tudi še niso pretekla štiri leta, ki bi pomenila absolutno zastaranje izreka sankcije, je pritožba storilca v tej smeri neutemeljena.
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 229, 229/4, 299/5, 298, 298/1. SPZ člen 167.
izločitvena pravica – posledice neprijave izločitvene pravice v stečajnem postopku – zunajsodna prodaja premičnine
Tožeča stranka svoje izločitvene pravice ni nikoli utemeljevala na lastninski pravici, pač pa na pravici, da od tožene stranke, ki je uresničevala kot fiduciar lastninsko pravico na umetniških delih v lasti A.S, kot lastnice, doseže v svoje dobro razpolagalni pravni posel, potreben za prenos pravice, ki jo je izvrševala za lastnico tožena stranka.
Tožena stranka je v nasprotju z 9. členom notarskega zapisa tožeči stranki odrekla izročitev spornih umetniških del v neposredno posest, s čimer ji je tudi onemogočila pridobitev ročne zastave in možnost, da jih tožena stranka sama izvensodno proda zaradi poplačila svoje zavarovane terjatve.
Ob ugotovljenem dejstvu, da so bila umetniška dela v stečajnem postopku prodana za ceno 1.353,00 EUR, je tožeča stranka upravičena do plačila tega zneska, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo .
prisilna hospitalizacija - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom
Abstraktna nevarnost za izrek ukrepa omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov ne zadošča, kot tudi ne za prisilni ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe. Gre za prisilni ukrep, ki posega v različne ustavne pravice posameznika, zato ne more temeljiti na splošnih ugotovitvah izvedenca (ki jih sodišče le povzema) ?da se ni dovolj hranila, ob tem nakupovala velike količine hrane in da so jo vodili kot depresivno stanje v nosečnosti?. Manjka tudi obrazložitev zaključka sodišča prve stopnje, da vzrokov ogrožanja sebe in otroka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
najem poslovnega prostora – izpraznitev poslovnega prostora – nalog za izpraznitev – neustreznost v najem danih prostorov - odstop od najemne pogodbe – sočasnost izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če stranka nepravilno izpolni svojo obveznost, ima nasprotna stranka na voljo le jamčevalne sankcije, sama pa mora ob dospelosti obveznost izpolniti. Tožena stranka bi zato kljub zatrjevanim napakam morala plačevati najemnino, tako kot je bilo določeno v pogodbi. Od tožeče stranke pa je upravičena zahtevati odpravo napak, in če pri tem ni (bila) uspešna, lahko od pogodbe odstopi, zahteva znižanje najemnine ali pa poskuša doseči sporazumno spremembo pogodbe.
seznam premoženja dolžnika – končanje izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe
Ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj.
V skladu z določbo 31. člena ZIZ lahko upnik predlog po tem členu poda ves čas izvršilnega postopka, torej do njegovega konca. Upnik je z vložitvijo takega predloga še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi preprečil končanje predmetnega izvršilnega postopka.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake na vozilu – skrita napaka – pravočasno grajanje napak – jamčevalni zahtevki – pravica do povračila škode
Tožeča stranka vozila z ugotovljenimi karakteristikami ni želela kupiti, vozilo, ki ga je za prodajo oglaševal toženec (pri čemer ni pomembno, ali je spletni oglas za prodajo namestil toženčev sin ali toženec, saj je šlo za prodajo toženčevega vozila, toženec pa ni nasprotoval taki prodaji, niti ni zanikal navedenih karakteristik, ampak je pomembno, da vozilo ni imelo takih lastnosti kot je bilo oglaševano in zatrjevano pri prodaji, enako velja glede pritožbene trditve, da je s tožnikom komuniciral le toženčev sin in ne toženec), pa ni imelo oglaševanih lastnosti.
V skladu z določilom 465. člena OZ kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ne izpolni svoje obveznosti v določenem roku obvestiti prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – razglasitev sodbe – prepis zvočnega posnetka
Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče dolžno prepis zvočnega posnetka strankam tudi vročati. Četrti odstavek 125. a člena ZPP sodišču namreč zgolj nalaga, da v treh dneh po nastanku zvočnega posnetka izdela njegov prepis ter ga priključi zapisniku o naroku, stranka pa ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in do ugovora zoper njegovo morebitno nepravilnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074383
OZ člen 429. ZPP člen 8.
prevzem dolga – uveljavljanje dolga od prevzemnika - dokazna ocena – kršitev proste dokazne ocene – volja odstopnika terjatve
Upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato o razmerju med prvotnim dolžnikom in prevzemnikom ne ve ničesar, in se ga to razmerje tudi ne tiče. Ker upnik ni stranka pogodbe, je od njega v poziciji, ko uveljavlja dolg od prevzemnika, nesmiselno in nepotrebno zahtevati, da izkaže soglasje volj obeh pogodbenikov. Zadostuje, da dokaže voljo stranke, ki se je s pogodbo v razmerju do njega zavezala, t.j. voljo prevzemnika, volja stranke, ki se je v razmerju do njega samo razbremenila, pa je v tem kontekstu bolj ali manj nerelevantna.
Če se ugotovi volja prevzemnika, da plača tuj dolg, je na voljo odstopnika mogoče sklepati že posredno (indično) na podlagi ugotovljene volje prevzemnika.
Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. Člen ZPP, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne dokaze (torej vestna in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi neformalnimi dokaznimi pravili, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
prodajna pogodba – javnopravne značilnosti – prodaja kapitalskih naložb države – pogodbena kazen – razpolaganje države s svojim premoženjem
Dogovor o pogodbeni kazni je samostojen dogovor, ki ga je treba ločiti od osnovne pogodbe.
Cilji države pri prodaji kapitalnih naložb niso zgolj premoženjske narave, pač pa predvsem javnopravni. Država s prodajo kapitalskih naložb zasleduje predvsem makroekonomske cilje.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071905
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZOR člen 378, 378/1. SZ-1 člen 28, 34, 34/1, 44, 44/1, 44/2, 125.
upravnik – stroški upravljanja – terjatev upravnika za stroške, ki jih je poravnal za etažnega lastnika – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – petletni zastaralni rok - sredstva rezervnega sklada – stroški vzdrževanja in rednih izboljšav - nujna vzdrževalna dela – način odločanja etažnih lastnikov
Glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše tudi v primeru, ko gre za povračilo stroškov, ki jih je upravnik za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, je po uveljavitvi OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok, kolikor gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
Ni res, da bi moral biti sklep o porabi sredstev rezervnega sklada sprejet na zboru lastnikov, saj določbe SZ-1 ne vsebujejo kogentnih določb o obliki odločanja etažnih lastnikov. Tudi 1. odst. 34. čl. SZ-1 določa, da lahko o poslih upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.