predhodna odredba - novo sredstvo zavarovanja – ugovor zoper sklep o novem sredstvu zavarovanja
Ker se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi, ima v istem postopku izdana dodatna predhodna odredba z novim sredstvom zavarovanja enak pomen kot sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom (postopkom zavarovanja) na predlog upnika bodisi spremeni bodisi dopolni sklep o izvršbi (sklep o zavarovanju) tako, da določi novo izvršilno sredstvo (zavarovanja) in s tem tudi predmete izvršbe, lahko dolžnik z rednim ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – pogajanja – poslovna škoda
Sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu OZ.
OZ člen 287, 287/1, 335, 335/3. ZIZ člen 56a, 58, 58/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor novega dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - izdaja sklepa o ugovoru brez naroka - ugovor zastaranja - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila
Pritožbeni očitek, da je druga dolžnica podala še ugovor zastaranja oz. neobstoja dolga, kar bi moralo sodišče prve stopnje razbrati iz njenega ugovora, ni utemeljen, saj je v svojem ugovoru uveljavljala zgolj prenehanje terjatve zaradi zatrjevanega plačila. Zato se sodišče prve stopnje o morebitnem zastaranju ni moglo izreči, saj se nanj v skladu s tretjim odstavkom 335. člena OZ sodišče ne sme ozirati, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Sicer pa tak ugovor v skladu s 56. a členom ZIZ niti ni dopusten ugovorni razlog novega dolžnika.
pravdni stroški – pravica do povračila stroškov – uspeh v postopku – v stečaju priznana terjatev
Iz sklepa z dne 2. 8. 2011 je razvidno, da je bil del vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko v celoti priznan. Torej se šteje, da je s tem delom uspela, saj je v stečajnem postopku ta del terjatve tožena stranka pripoznala kot utemeljen. Za prvi del zahtevka pa je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka tožbeni zahtevek tožeče stranke delno izpolnila šele po izdaji sklepa o izvršbi. Iz tega sledi, da je bila tožeča stranka v tej pravdi v celoti uspešna.
odvzem poslovne sposobnosti – postopek po uradni dolžnosti – CSD kot udeleženec – dokaz z izvedencem – založitev predujma
Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz 1. odst. 45. čl. ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.
Toženka je dolžna svoj del najemnine plačati zato, ker najemne pogodbe ni nikoli odpovedala. Zgolj vedenje najemodajalca, da najemnik v najem vzetih prostorih dejavnosti ne opravlja več, ne pomeni odpovedi najemne pogodbe.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351,351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6.
stečaj – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je bil že pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe – prvotnega dolžnika.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – subjektivni in objektivni rok – prekluzivni rok
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
premestitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - pritožbena novota
Dokazi (zaključna spričevala), ki jih tožena stranka prilaga pritožbi, so predloženi prepozno in se jih pri odločanju ne upošteva, saj ni izkazano, da jih tožena stranka ne bi mogla predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do zaključka glavne obravnave.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena
Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je s sklepom uprave ukinila program splošne literature, ki je obsegal tudi program otroške in mladinske literature, na katerem je bila zaposlena tožnica kot urednica. S tem je prenehala potreba po njenem delu in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Predlagateljica postopka svoje nestrinjanje gradi zgolj na „laičnih“ trditvah, da bi obdolženi, glede na poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči, lahko opravil preizkus alkoholiziranosti, za svoje trditve pa ne ponuja nobenega pravno relevantnega dokaza. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pritožnica zgolj trdi, da so poškodbe glave, ki jih je v nesreči utrpel obdolženi, posledice udarca v vetrobransko steklo, kjer da so bile vidne sledi udarca z glavo, vendar za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Opis, kje na vetrobranskem steklu so bile poškodbe, ki so posledica udarca z glavo, namreč manjka. Očitek prekrškovnega organa, da je obdolženi vozil osebni avtomobil ne da bi bil privezan z varnostnim pasom torej ostaja zgolj na ravni dokazno nepodprte trditve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 83, 84, 88, 88/1, 88/1-1.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
V konkretnem primeru je iz vsebine tožbe in predloženih listinskih dokazov razvidno, da je tožena stranka kršila zakonska določila, ki urejajo postopek pred odpovedjo s strani delodajalca in da ni obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (do zmanjšanja obsega dela dejansko ni prišlo, tožnikovo delovno mesto vodja turistične agencije ni bilo ukinjeno, tožena stranka ni preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu), zato so bili ob izostanku odgovora na tožbo za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
Za del zahtevka, s katerim tožnica zahteva ugotovitev izključne posesti (na temelju pravice), kar je dejstvo in ne pravica, ugotovitvene tožbe tožnica ne more vložiti oziroma zanjo v delu, kjer zahteva ugotovitev, da toženec nima pravice uporabe, nima pravnega interesa, saj ga za isto napada že z negatorno dajatveno tožbo.
Na tožeči stranki, ki je uveljavljala odškodnino za škodo, ki je bila storjena s strani delavke, je bilo dokazno breme v zvezi z vsemi predpostavkami odškodninskega delikta (tudi krivde, ker se domneva le navadna malomarnost, ta pa po prvem odstavku 182. člena ZDR ne zadošča za odškodninsko odgovornost delavca). Tako je bilo tudi v zvezi z višino škode (prikrajšanja) dokazno breme na njeni strani. Ker ni predložila vseh dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo (kar je dokazni standard za odločitev v pravdnem postopku oz. individualnem delovnem sporu) ugotoviti večjo škodo, ko je bila ugotovljena in prisojena, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku utemeljeno zavrnilo.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Dodatne obveznosti delavca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektorja za delo) vplivajo na začetek teka roka za podajo odpovedi. Ta rok začne teči šele, ko poteče 8 dni od opomina delodajalcu in obvestila inšpektorju za delo. Če delavec odpoved poda pred potekom tega roka, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca nezakonita.
ZP-1 člen 2, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234, 234/1.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena – uporaba milejšega predpisa
Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo.