ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 81, 81/5. OZ člen 395.
nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – zahtevek na nerazdelno plačilo družbe in družbenika – pravni interes za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka tako glede na postavljen tožbeni zahtevek nima pravnega interesa za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe. Postopek proti njemu na plačilo denarnega zneska, ki ga je tožeča stranka nerazdelno zahtevala tudi od prvo tožene stranke, namreč teče že od same vložitve tožbe. ZPP ne dopušča, da bi ista oseba v istem postopku zaradi plačila istega zneska na pasivni strani nastopala dvakrat.
predhodna odredba - novo sredstvo zavarovanja – ugovor zoper sklep o novem sredstvu zavarovanja
Ker se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi, ima v istem postopku izdana dodatna predhodna odredba z novim sredstvom zavarovanja enak pomen kot sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom (postopkom zavarovanja) na predlog upnika bodisi spremeni bodisi dopolni sklep o izvršbi (sklep o zavarovanju) tako, da določi novo izvršilno sredstvo (zavarovanja) in s tem tudi predmete izvršbe, lahko dolžnik z rednim ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – pogajanja – poslovna škoda
Sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu OZ.
pravdni stroški – pravica do povračila stroškov – uspeh v postopku – v stečaju priznana terjatev
Iz sklepa z dne 2. 8. 2011 je razvidno, da je bil del vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko v celoti priznan. Torej se šteje, da je s tem delom uspela, saj je v stečajnem postopku ta del terjatve tožena stranka pripoznala kot utemeljen. Za prvi del zahtevka pa je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka tožbeni zahtevek tožeče stranke delno izpolnila šele po izdaji sklepa o izvršbi. Iz tega sledi, da je bila tožeča stranka v tej pravdi v celoti uspešna.
Toženka je dolžna svoj del najemnine plačati zato, ker najemne pogodbe ni nikoli odpovedala. Zgolj vedenje najemodajalca, da najemnik v najem vzetih prostorih dejavnosti ne opravlja več, ne pomeni odpovedi najemne pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga – subjektivni in objektivni rok – prekluzivni rok
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
odvzem poslovne sposobnosti – postopek po uradni dolžnosti – CSD kot udeleženec – dokaz z izvedencem – založitev predujma
Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz 1. odst. 45. čl. ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351,351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6.
stečaj – pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe – nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika
Nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je bil že pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe – prvotnega dolžnika.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
Tožeča stranka (bivši delodajalec) utemeljeno zahteva povračilo že izplačanih nadomestil za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki jih je tožena stranka prejela neupravičeno, to je za obdobje, ko se je zaposlila pri drugi (konkurenčni) družbi. Za čas, ko je bila tožena stranka brezposelna, pa je nadomestila prejemala upravičeno in vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - napake volje - ničnost
V konkretnem primeru je prišlo do sklenitve nove pogodbe zaradi uskladitve z novim aktom o sistemizaciji. S to pogodbo se je tožeči stranki osnovna plača povečala za 42,24 EUR. Ker pri sklenitvi pogodbe niso bile podane napake volje in ker pogodba tožeči stranki (delavcu) ne daje manj pravic, kot izhajajo iz zakona in podzakonskih aktov oz. kolektivnih pogodb, pogodba (določilo o plači) ni neveljavna.
Na tožeči stranki, ki je uveljavljala odškodnino za škodo, ki je bila storjena s strani delavke, je bilo dokazno breme v zvezi z vsemi predpostavkami odškodninskega delikta (tudi krivde, ker se domneva le navadna malomarnost, ta pa po prvem odstavku 182. člena ZDR ne zadošča za odškodninsko odgovornost delavca). Tako je bilo tudi v zvezi z višino škode (prikrajšanja) dokazno breme na njeni strani. Ker ni predložila vseh dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo (kar je dokazni standard za odločitev v pravdnem postopku oz. individualnem delovnem sporu) ugotoviti večjo škodo, ko je bila ugotovljena in prisojena, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v presežku utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
Predlagateljica postopka svoje nestrinjanje gradi zgolj na „laičnih“ trditvah, da bi obdolženi, glede na poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči, lahko opravil preizkus alkoholiziranosti, za svoje trditve pa ne ponuja nobenega pravno relevantnega dokaza. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pritožnica zgolj trdi, da so poškodbe glave, ki jih je v nesreči utrpel obdolženi, posledice udarca v vetrobransko steklo, kjer da so bile vidne sledi udarca z glavo, vendar za takšne trditve ni predložila nobenega dokaza. Opis, kje na vetrobranskem steklu so bile poškodbe, ki so posledica udarca z glavo, namreč manjka. Očitek prekrškovnega organa, da je obdolženi vozil osebni avtomobil ne da bi bil privezan z varnostnim pasom torej ostaja zgolj na ravni dokazno nepodprte trditve.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odpovedni rok - plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo
Ker tožnik v času odpovednega roka ni delal, ampak je bil doma in prejemal nadomestilo plače v višini 100 % osnove (enako, kot da bi koristil letni dopust), ni bil prikrajšan in njegov zahtevek za plačilo odškodnine (nadomestila) za neizkoriščen letni dopust tudi iz tega razloga ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Dodatne obveznosti delavca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektorja za delo) vplivajo na začetek teka roka za podajo odpovedi. Ta rok začne teči šele, ko poteče 8 dni od opomina delodajalcu in obvestila inšpektorju za delo. Če delavec odpoved poda pred potekom tega roka, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca nezakonita.
ZP-1 člen 2, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234, 234/1.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena – uporaba milejšega predpisa
Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo.
premoženjska škoda – poslovna odškodninska obveznost – neposlovna odškodninska obveznost – nastanek škode – trditvena podlaga – dokazna ocena
Obvezna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka bodisi iz naslova poslovne (pogodbene) odškodninske kot tudi iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti je obstoj škode. Dokazno breme za obstoj le-te po višini, vsebini in obsegu je na tožeči stranki.