ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 18/1, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita oz. da je terjatev tožeče stranke izkazana. Iz tega razloga predlog za izdajo začasne odredbe, da se naloži izplačevanje nadomestila plače do pravnomočne odločitve sodišča, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Dodatne obveznosti delavca pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opomin delodajalcu, obvestilo inšpektorja za delo) vplivajo na začetek teka roka za podajo odpovedi. Ta rok začne teči šele, ko poteče 8 dni od opomina delodajalcu in obvestila inšpektorju za delo. Če delavec odpoved poda pred potekom tega roka, je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca nezakonita.
dokazna ocena – izrek kazenskih točk v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je s sodbo dne 11.6.2012 izreklo kazenske točke, čeprav je bilo obdolžencu s sklepom EPVD opr. št. 1 že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obdolženi je nov prekršek storil v času izvrševanja ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, sodišče pa je o zadevi odločalo v času odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Očitek o nepravilno izrečenih kazenskih točkah torej ni utemeljen.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena
Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Tožeča stranka (bivši delodajalec) utemeljeno zahteva povračilo že izplačanih nadomestil za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki jih je tožena stranka prejela neupravičeno, to je za obdobje, ko se je zaposlila pri drugi (konkurenčni) družbi. Za čas, ko je bila tožena stranka brezposelna, pa je nadomestila prejemala upravičeno in vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
Tožba, s katero tožnik zahteva ugotovitev diskriminatornega in šikanoznega ravnanja tožene stranke, se zavrže, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnik bi lahko zahteval le plačilo odškodnine zaradi navedenega protipravnega ravnanja tožene stranke.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 83, 84, 88, 88/1, 88/1-1.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
V konkretnem primeru je iz vsebine tožbe in predloženih listinskih dokazov razvidno, da je tožena stranka kršila zakonska določila, ki urejajo postopek pred odpovedjo s strani delodajalca in da ni obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (do zmanjšanja obsega dela dejansko ni prišlo, tožnikovo delovno mesto vodja turistične agencije ni bilo ukinjeno, tožena stranka ni preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu), zato so bili ob izostanku odgovora na tožbo za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - napake volje - ničnost
V konkretnem primeru je prišlo do sklenitve nove pogodbe zaradi uskladitve z novim aktom o sistemizaciji. S to pogodbo se je tožeči stranki osnovna plača povečala za 42,24 EUR. Ker pri sklenitvi pogodbe niso bile podane napake volje in ker pogodba tožeči stranki (delavcu) ne daje manj pravic, kot izhajajo iz zakona in podzakonskih aktov oz. kolektivnih pogodb, pogodba (določilo o plači) ni neveljavna.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.
predhodna odredba – nevarnost – presoja sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – slabo finančno stanje dolžnika
Ne drži, da bi moralo sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo začasne odredbe presojati tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, sploh izhaja zaveza dolžnika, saj dolžnik predlogu za izdajo sklepa o izvršbi ne predloži verodostojnih listin. Sodišče v postopku izdaje predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, saj bi po pomenilo že odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Delež obveznosti v kapitalu dolžnika je namreč izjemno visok, to pa v povezavi z izkazano nelikvidnostjo – dolžnikove kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
stvarna pristojnost – premoženjskopravna zadeva – določitev nove meje – novela ZPP-D – prehodna določba – začetek postopka
Novo mejo glede sojenja v premoženjskopravnih zadevah je začrtala novela ZPP, ki velja od 1. 10. 2008 (novela ZPP-D).
Za primere, začete pred okrožnimi sodišči, a ne dokončane pred uveljavitvijo novele ZPP-D, velja, da se tudi dokončajo pred okrožnimi sodišči. Ker se postopek začne z vložitvijo tožbe, v obravnavani zadevi pa je bila tožba vložena 23. 6. 2008, to pomeni, da se je postopek začel pred okrožnim sodiščem in se mora pred njim tudi dokončati.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja – načelo vestnosti in poštenja – zastaranje
Zaradi obstoja veljavne pogodbe pritožnik tudi z ugovorom, da vodovodnega omrežja zadnja tri leta pred vložitvijo spremembe tožbe ni uporabljal, ne more uspeti. Bistveno je namreč, da bi tožena stranka infrastrukturo lahko uporabljala (ne pa ali jo je dejansko uporabljala), saj je imela v ta namen veljavno sklenjeno sporno pogodbo, trditve o morebitnem odstopu od pogodbe oziroma v smeri, da je o tem obvestila tožečo stranko pa, ni podala.
Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.
pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba – priposestvovanje – sklenitev pravnega posla – dobra vera – vknjiženost nepremičnine – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Toženčevo stališče, po katerem se na dobro vero tistega, ki zatrjuje priposestvovanje, v primeru, ko je nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo, ni mogoče sklicevati, je v sodni praksi že dolgo preseženo. V času, ko sta pravna prednika pravdnih strank sklenila kupno pogodbo (1969), ter v času, ko je teklo priposestvovanje (najdlje do leta 1989), so bile družbene razmere neprimerljive z današnjimi; zemljiška knjiga oziroma vpisovanje vanjo ni bilo dosledno, zato je praksa zavzela stališče, da standardov, ki veljajo v današnjem času, ni mogoče z enako strogostjo uporabljati za pravna razmerja, nastala v času, ko so vladale druge družbene razmerje in je veljala druga zakonodaja.