ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 83, 84, 88, 88/1, 88/1-1.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pritožbeni razlog
V konkretnem primeru je iz vsebine tožbe in predloženih listinskih dokazov razvidno, da je tožena stranka kršila zakonska določila, ki urejajo postopek pred odpovedjo s strani delodajalca in da ni obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (do zmanjšanja obsega dela dejansko ni prišlo, tožnikovo delovno mesto vodja turistične agencije ni bilo ukinjeno, tožena stranka ni preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu), zato so bili ob izostanku odgovora na tožbo za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odpovedni rok - plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo
Ker tožnik v času odpovednega roka ni delal, ampak je bil doma in prejemal nadomestilo plače v višini 100 % osnove (enako, kot da bi koristil letni dopust), ni bil prikrajšan in njegov zahtevek za plačilo odškodnine (nadomestila) za neizkoriščen letni dopust tudi iz tega razloga ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - reparacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je podana zaradi kršitve delovne obveznosti, storjene še pred prejemom pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi, ni zakonita.
Tožeča stranka (bivši delodajalec) utemeljeno zahteva povračilo že izplačanih nadomestil za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki jih je tožena stranka prejela neupravičeno, to je za obdobje, ko se je zaposlila pri drugi (konkurenčni) družbi. Za čas, ko je bila tožena stranka brezposelna, pa je nadomestila prejemala upravičeno in vrnitveni zahtevek ni utemeljen.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice za plačilo prejemkov iz delovnega razmerja zavrniti, ker naj bi tožnica toženi stranki povzročila škodo.
Za del zahtevka, s katerim tožnica zahteva ugotovitev izključne posesti (na temelju pravice), kar je dejstvo in ne pravica, ugotovitvene tožbe tožnica ne more vložiti oziroma zanjo v delu, kjer zahteva ugotovitev, da toženec nima pravice uporabe, nima pravnega interesa, saj ga za isto napada že z negatorno dajatveno tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni nadaljevala ali prevzela dejavnosti knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Entiteta ukinjene knjigoveznice se ni ohranila. Zaradi tega in ker drugotožena stranka dejavnosti, v okviru katere je delala tožnica, ni nadaljevala ali prevzela, ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vključevanje v cestni promet iz neprednostne ceste na prednostno cesto – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dokazna ocena
Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061742
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 216.
pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – katastrofalna škoda – zlitje odškodninskih postavk – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – prosti preudarek
Tako kot pri večini katastrofalnih škodnih primerov tudi za obravnavani primer velja, da je dosledna in jasna razčlenitev po posameznih oblikah škode nemogoča. Čim hujši je odškodninski primer, tem bolj se posamezne oblike škode prepletajo in zlivajo. Zlitje le-teh najbolje opisujeta pojma groze in uničenega življenja. Bodoče posledice se tako mestoma enovito kažejo kot telesno trpljenje zaradi invalidnosti in hkrati kot duševno trpljenje zaradi invalidnosti. Tožnikovo duševno in telesno invalidno stanje hkrati predstavlja tako skaženost kot zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za enovito stanje, ki tožniku povzroča trpljenje. To izhodišče je pogojevalo tudi metodo pritožbenega preizkusa materialnopravne ustreznosti dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
Določilo 380.člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, ne izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072447
ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 277, 277/2, 278, 278/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 29.
tožba za opravičilo začasne odredbe – stvarna pristojnost sodišča – spor z mednarodnim elementom – označba pravne osebe
V konkretnem primeru je odločilno, da gre za spor z mednarodnim elementom. Zato mora sodišče prve stopnje še presoditi, ali je sodišče Republike Slovenije, pred katerim je upnik vložil tožbo, tudi stvarno pristojno odločati v sporu. Če ni, potem z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem upnik začasne odredbe ni opravičil.