ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072447
ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 277, 277/2, 278, 278/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 29.
tožba za opravičilo začasne odredbe – stvarna pristojnost sodišča – spor z mednarodnim elementom – označba pravne osebe
V konkretnem primeru je odločilno, da gre za spor z mednarodnim elementom. Zato mora sodišče prve stopnje še presoditi, ali je sodišče Republike Slovenije, pred katerim je upnik vložil tožbo, tudi stvarno pristojno odločati v sporu. Če ni, potem z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem upnik začasne odredbe ni opravičil.
Logična in teleološka razlaga (po namenu zakonodajalca) 1. točke 399. člena ZFPPIPP v celoti pritrjuje stališču, da ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v ustrezno poglavje kaznivih dejanj KZ, temveč, da je relevantno predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu.
Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. čl. ZFPPIPP.
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot udeleženko postopka upoštevalo tudi pritožnico kot dedinjo ter ne držijo njene pritožbene navedbe, da ji je bil sklep vročen brez pravne podlage.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – obseg zapuščine
Na podlagi prvega odstavka 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče le v primeru, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S tem, ko je prvo sodišče razveljavilo dodatni sklep o dedovanju je poseglo v pravico dediča, kateremu je bila na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju priznana pravica do 1/3 dednega deleža na dodatni zapuščini.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
Tudi v pritožbenem postopku je pritožnikova pravovarstvena potreba oz. pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava.
Navkljub temu, da je težišče skrbi za varstvo in vzgojo na plečih matere, so na njeni strani za sedaj tudi boljše (višje) materialne zmožnosti. Na strani toženca o pravih materialnih zmožnostih v resnici niti ne more biti govora, marveč je mogoče ugotoviti le spodobne pridobitne zmožnosti (se pravi: potencialne preživninske zmožnosti). Te so v okviru preživninske sposobnosti sicer upoštevne, ne morejo pa biti ekvivalentne že obstoječim materialnim zmožnostim.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061742
OZ člen 174, 179, 182. ZPP člen 216.
pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – katastrofalna škoda – zlitje odškodninskih postavk – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – prosti preudarek
Tako kot pri večini katastrofalnih škodnih primerov tudi za obravnavani primer velja, da je dosledna in jasna razčlenitev po posameznih oblikah škode nemogoča. Čim hujši je odškodninski primer, tem bolj se posamezne oblike škode prepletajo in zlivajo. Zlitje le-teh najbolje opisujeta pojma groze in uničenega življenja. Bodoče posledice se tako mestoma enovito kažejo kot telesno trpljenje zaradi invalidnosti in hkrati kot duševno trpljenje zaradi invalidnosti. Tožnikovo duševno in telesno invalidno stanje hkrati predstavlja tako skaženost kot zmanjšanje življenjske aktivnosti. Gre za enovito stanje, ki tožniku povzroča trpljenje. To izhodišče je pogojevalo tudi metodo pritožbenega preizkusa materialnopravne ustreznosti dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
določitev preživnine – preživnina za polnoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – dolžnost preživljanja po pridobitvi izobrazbe – študij v tujini – zmožnosti preživninskega zavezanca – preživljanje v denarju
Potrebo preživninske upravičenke predstavlja pridobitev visokošolske izobrazbe na področju, na katerem bo lahko celovito uresničila svoje sposobnosti, nagnjenja in želje. Način zadovoljitve takšne potrebe pa je odvisen od pridobitnih zmožnosti njenih staršev.
Okoliščina, da ima preživninska upravičenka nepremično premoženje v vrednosti 15.000,00 EUR, ki se prodaja, v povezavi z njeno dolžnostjo, da glede na svojo že izpostavljeno delovno zmožnost, polnoletnost in pridobljeno izobrazbo prve bolonjske stopnje z ustrezno proaktivnostjo tudi sama poskrbi za pokrivanje svojih potreb, v skladu z ustaljeno sodno prakso razbremenjuje starše dolžnosti, da potrebe polnoletnega otroka zagotavljajo z nesorazmernimi napori oziroma da se v korist otroka odrekajo in omejujejo pri svojih potrebah.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obremenitev nepremičnine s hipoteko
Sodišče lahko izda predhodno odredbo pod pogojem, da je bila že izdana odločba domačega ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva. Takšno odločbo predstavlja tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Hipoteka, ki je v vrsti pred upnikovo ob ostalem, da dolžnik nima drugega premoženja, kaže na verjetnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
nedovoljenost pritožbe upnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnosti
Sklep o začetku stečajnega postopka je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi domneve insolventnosti dolžnika. Po izrecni določbi 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
stroški nepravdnega postopka - spremljanje pravosodnih policistov na narok
Nasprotna udeleženca (pritožnika) sta dolžna nositi stroške spremljanja na sodišče skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, saj zakon za konkretni primer ne določa drugače.
prehod dedne pravice – smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – vstopna pravica dediča – odstop dednega deleža – dedna transmisija - prepozni dokazni predlogi
V času smrti J.G. st. je bil J.G. ml. še živ. Ker je umrl pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, je njegova dedna pravica prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi, kar je primer tako imenovane dedne transmisije.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - STANOVANJSKO PRAVO
VSM0021381
SZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2.
ugovor dolžnika - izvršilno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - pravnomočnost - sodna odločba - stroški izvršilnega postopka - izvršilni predlog - aktivna legitimacija - načelo stroge formalne legalitete - pisna oblika - najemna pogodba - novo dejstvo - pritožba - odgovor na pritožbo
Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.
ugovor dolžnika – plačilo sodne takse za ugovor – rok za plačilo
Pooblaščenec dolžnika je plačilni nalog prejel 16. 12. 2009 (sreda), bi 8 dnevni rok, v katerem bi moral dolžnik plačati sodno takso iztekel šele 24. 12. 2009 ob polnoči (četrtek). Ker je dolžnik sodno takso plačal pred tem, in sicer dne 22. 12. 2009, pomeni, da je sodno takso plačal pravočasno.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zastaranje terjatve – dobava vode – enoletni zastaralni rok
Tožeča stranka bi lahko z zapadlostjo v letu 2005 izdala račun za vtoževano obveznost. Posledično je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in štelo, da je bila tožba tožeče stranke vložena 21. 12. 2007 prepozna, saj je zastaranje poteklo že konec leta 2006.