Dolžnik s tem, ko pravi, da je dolg poravnal, trdi, da obligacijsko razmerje ne obstaja (več). Ko dolžnik opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti, uresničena. Zato z izpolnitvijo prenehata dolžnikova obligacijska obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje in tej obveznosti nasprotna upnikova pravica od dolžnika zahtevati, da to izpolnitveno ravnanje opravi. S tem preneha tudi obligacijsko razmerje.
pobotni ugovor - izrek sodbe - odločitev o pobotnem ugovoru
Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti
Tudi v pritožbenem postopku je pritožnikova pravovarstvena potreba oz. pravni interes za pritožbo procesna predpostavka, ki mora biti podana, da sodišče pritožbo vsebinsko obravnava.
plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja – načelo vestnosti in poštenja – zastaranje
Zaradi obstoja veljavne pogodbe pritožnik tudi z ugovorom, da vodovodnega omrežja zadnja tri leta pred vložitvijo spremembe tožbe ni uporabljal, ne more uspeti. Bistveno je namreč, da bi tožena stranka infrastrukturo lahko uporabljala (ne pa ali jo je dejansko uporabljala), saj je imela v ta namen veljavno sklenjeno sporno pogodbo, trditve o morebitnem odstopu od pogodbe oziroma v smeri, da je o tem obvestila tožečo stranko pa, ni podala.
Čeprav je tožnik, kateremu je bilo dovoljeno obročno plačilo sodne takse za tožbo, plačal le prvi obrok, preostalih obrokov pa ni plačal, ni mogoče uporabiti domneve o umiku tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, saj tožnik ni bil opozorjen na posledice neplačila obrokov sodne takse v skladu s drugim odstavkom 105.a člena ZPP.
osnova za izračun deleža glasovalnih pravic – zavarovane terjatve
Ker upnica ni dokazala, da prijavljenih terjatev ni imela zavarovanih, je odločitev o tem, da v skladu z določbo 1. odstavka 200. člena ZFPPIPP nima glasovalne pravice za glasovanje o sprejetju prisilne poravnave, posledično pa tudi izračunana osnova za izračun deleža glasovalnih pravic ter izpodbijani sklep o potrditvi prisilne poravnave.
pridobitev lastninske pravice – ugotovitvena tožba – priposestvovanje – sklenitev pravnega posla – dobra vera – vknjiženost nepremičnine – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Toženčevo stališče, po katerem se na dobro vero tistega, ki zatrjuje priposestvovanje, v primeru, ko je nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo, ni mogoče sklicevati, je v sodni praksi že dolgo preseženo. V času, ko sta pravna prednika pravdnih strank sklenila kupno pogodbo (1969), ter v času, ko je teklo priposestvovanje (najdlje do leta 1989), so bile družbene razmere neprimerljive z današnjimi; zemljiška knjiga oziroma vpisovanje vanjo ni bilo dosledno, zato je praksa zavzela stališče, da standardov, ki veljajo v današnjem času, ni mogoče z enako strogostjo uporabljati za pravna razmerja, nastala v času, ko so vladale druge družbene razmerje in je veljala druga zakonodaja.
Upnik plačila davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunati in odvesti delodajalec pri izplačilu plače, ne more izterjati kot plačilo denarne terjatve. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
kaznovanje odvetnice – groba žalitev – napad na čast in dobro ime – ugled sodišča
Pritožnik sme svoje nezadovoljstvo s sodbo ali vodenjem postopka uveljavljati s pravnimi razlogi, vendar sporni zapis v ničemer ne podkrepi argumentov pritožbe, predstavlja pa napad na čast in dobro ime sodnice, sodišča in sodstva nasploh. Takšne izjave skušajo jemati ugled sodstvu, izražajo prezir in (odkrito) sejejo negativno razpoloženje do sodstva. Ker gre za izjavo odvetnice, pravne strokovnjakinje, ki mora v skladu s Kodeksom odvetniške poklicne etike vselej upoštevati pravila o lepem vedenju in pri svojem delu varovati ugled sodišč, je po prepričanju višjega sodišča ravnanje še toliko bolj žaljivo.
odpust obveznosti – preizkusna doba - okoliščine za presojo daljše preizkusne dobe
Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena zakona in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.
določitev preživnine – preživnina za polnoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – dolžnost preživljanja po pridobitvi izobrazbe – študij v tujini – zmožnosti preživninskega zavezanca – preživljanje v denarju
Potrebo preživninske upravičenke predstavlja pridobitev visokošolske izobrazbe na področju, na katerem bo lahko celovito uresničila svoje sposobnosti, nagnjenja in želje. Način zadovoljitve takšne potrebe pa je odvisen od pridobitnih zmožnosti njenih staršev.
Okoliščina, da ima preživninska upravičenka nepremično premoženje v vrednosti 15.000,00 EUR, ki se prodaja, v povezavi z njeno dolžnostjo, da glede na svojo že izpostavljeno delovno zmožnost, polnoletnost in pridobljeno izobrazbo prve bolonjske stopnje z ustrezno proaktivnostjo tudi sama poskrbi za pokrivanje svojih potreb, v skladu z ustaljeno sodno prakso razbremenjuje starše dolžnosti, da potrebe polnoletnega otroka zagotavljajo z nesorazmernimi napori oziroma da se v korist otroka odrekajo in omejujejo pri svojih potrebah.
predhodna odredba – nevarnost – presoja sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – slabo finančno stanje dolžnika
Ne drži, da bi moralo sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo začasne odredbe presojati tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, sploh izhaja zaveza dolžnika, saj dolžnik predlogu za izdajo sklepa o izvršbi ne predloži verodostojnih listin. Sodišče v postopku izdaje predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo, saj bi po pomenilo že odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Delež obveznosti v kapitalu dolžnika je namreč izjemno visok, to pa v povezavi z izkazano nelikvidnostjo – dolžnikove kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072447
ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 277, 277/2, 278, 278/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 29.
tožba za opravičilo začasne odredbe – stvarna pristojnost sodišča – spor z mednarodnim elementom – označba pravne osebe
V konkretnem primeru je odločilno, da gre za spor z mednarodnim elementom. Zato mora sodišče prve stopnje še presoditi, ali je sodišče Republike Slovenije, pred katerim je upnik vložil tožbo, tudi stvarno pristojno odločati v sporu. Če ni, potem z vložitvijo tožbe pred stvarno nepristojnim sodiščem upnik začasne odredbe ni opravičil.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - STANOVANJSKO PRAVO
VSM0021381
SZ-1 člen 84, 84/1, 84/4. ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-2.
ugovor dolžnika - izvršilno sredstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - pravnomočnost - sodna odločba - stroški izvršilnega postopka - izvršilni predlog - aktivna legitimacija - načelo stroge formalne legalitete - pisna oblika - najemna pogodba - novo dejstvo - pritožba - odgovor na pritožbo
Ker dolžnik v izvršilnem naslovu določenem roku ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, je upnik sprožil postopek prisilne izvršbe pred sodiščem. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov, torej na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo in vsebino le-te vezano in v izvršilni naslov, to je v njegovo vsebino ne more in ne sme posegati (načelo stroge formalne legalitete). Upoštevaje izvršilni naslov ni dvoma o tem, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev tega izvršilnega predloga.
prehod dedne pravice – smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – vstopna pravica dediča – odstop dednega deleža – dedna transmisija - prepozni dokazni predlogi
V času smrti J.G. st. je bil J.G. ml. še živ. Ker je umrl pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal, je njegova dedna pravica prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi, kar je primer tako imenovane dedne transmisije.
izvršilni naslov – načelo stroge formalne legalitete – ugovor dolžnika
Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.
nadaljevano kaznivo dejanje – tatvina – seštevek ugrabkov - velika premoženjska korist
V kolikor seštevek ugrabkov pri tatvinah presega znesek, ki predstavlja veliko premoženjsko korist in če pri tem v izreku ni opisan še posebej obarvani naklep, da je storilcu šlo za to, da si prilasti veliko premoženjsko korist, takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti ni mogoče opredeliti po tretjem odstavku 54. člena KZ-1.