Sodišče ustavi postopek v zvezi z izdajo predhodne odredbe in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh, ko izteče rok, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Predhodna odredba tako preneha veljati šele s potekom tega petnajstdnevnega roka in ne že s pretekom časa, za katerega je bila izdana.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 156, 156/3, 156/5, 158, 158/2. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c.
sklep o premestitvi - ukinitev delovnega mesta - delovne potrebe - akt o sistemizaciji - ustrezna zaposlitev - plača - sodno varstvo - kolektivni delovni spor
Tožena stranka je v okviru reorganizacije ukinila nekatere oddelke ter posledično tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Iz tega razloga ji je zakonito podala sklep o premestitvi na drugo delovno mesto, ki je za tožnico ustrezno, saj zanj izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati. Pri tem ni bistveno, kakšna (nižja) plača je za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena, določena.
Tožnica v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njeno prejšnje delovno mesto, nezakonit, ker k njemu ni priložena obrazložitev, ki bi vsebovala cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in postopkov ter število in strukturo delovnih mest (javnih uslužbencev). Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oz. kolektivnimi pogodbami, je namreč predviden kolektivni delovni spor.
Dejstvo, da bi bilo treba ponoviti volitve za dva od skupaj 11 članov sveta šole, ne vpliva na odločitev sveta šole o izbiri ravnatelja. Četudi bi se ponovne volitve izvedle in bi oba člana sveta šole glasovala za tožnika, ta še vedno ne bi prejel dovolj glasov, da bi bil izvoljen.
ZDR člen 13, 13/1, 30, 42, 126, 126/1, 129, 130, 143. OZ člen 86.
terjatev iz delovnega razmerja - plača - dodatek k plači - delovni čas - povračilo stroškov v zvezi z delom - voznik - ničnost - minimum pravic
Dogovor, sklenjen med pravdnima strankama, o načinu obračunavanja plače, ki je določal, da je osnova za obračun bruto promet meseca pomnožen s 14 %, v katerem je zajeta delavčeva bruto plača v znesku 692,70 EUR, prevoz na delo, prehrana med delom ter domače in tuje dnevnice, glede na to, kje je bil prevoz opravljen, ni ničen. Tak dogovor sam po sebi ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim načelom. Je pa kljub takemu dogovoru delavec upravičen prejeti minimum pravic, ki so določene v delovno pravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/2, 130, 131. ZPP člen 108, 180, 285.
terjatev iz delovnega razmerja - zakonske zamudne obresti
Tožnik tožbenega zahtevka v delu vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od razlike v odpravnini in povrnitve stroškov prehrane ter prevoza na delo in z dela ni oblikoval skladno z določbo prvega odstavka 180. člena ZPP, saj ni navedel, od kdaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti. V tem delu je tožba nepopolna in zato neprimerna za vsebinsko obravnavanje.
Tožnica neizrabljene pravice do nadomestila iz leta 1996 ne more izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju v letu 2011, ker zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni dopuščala. Pri ponovni odmeri nadomestila tudi ni mogoče upoštevati daljše zavarovalne dobe, saj se po 69. členu ZUTD v zavarovalno dobo pri ponovnem uveljavljanju ne všteva zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena. Tožnica ima tako pravico do nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev, in ne kot uveljavlja še dodatno za 7 mesecev.
sodna taksa kot procesna predpostavka – vezanost sodišča in strank na pravnomočno odločbo
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno odplačevanje sodne takse se dolžnik ni pritožil in je postal pravnomočen, kar pomeni, da je na tako odločitev vezan tako dolžnik kot tudi sodišče prve stopnje, zato je tudi pravilno dolžniku po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi navedenega predloga poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Dolžnik te sodne takse v nudenem roku ni plačal, plačilo sodne takse za ugovor pa je procesna predpostavka in neizpolnitev te vodi k domnevi umika tega pravnega sredstva.
Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost te odločitve ne more imeti vpliva, saj dolžnik v svojih pritožbenih navedbah povsem ignorira že sprejeto odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačevanje sodne takse, zoper katero se dolžnik niti ni pritožil in je postala pravnomočna.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
vstop novega dolžnika v izvršilni postopek – prehod obveznosti – sprememba dolžnika – nadaljevanje izvršbe z dediči – javna listina - smrtovnica
Javna ali po zakonu overjena listina, na katero se nanaša tretji odstavek 24. člena ZIZ, mora s svojo vsebino izkazovati prehod obveznosti na dolžnika (oziroma prehod terjatve na upnika).
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.
pravdna stranka – popolna opredelitev tožene stranke – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Z navedbo osebnega imena toženk, zgolj kraja njunega domnevnega prebivanja in navedbo, da sta lastnici konkretne nepremičnine (pri čemer v zemljiški knjigi niso vpisani niti rojstni podatki niti ni vpisan naslov prebivališča toženk), tožnika nista zadostila zahtevi za določeno individualizacijo toženk. Predlogu za postavitev začasnega zastopnika toženkam sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo.
pravdni stroški – sklep o zavrženju tožbe – nagrada za narok
Situacija, ko se je postopek končal s sklepom o zavrženju tožbe, je primerljiva in jo gre enačiti s primeri, ki jih opredeljuje tar. št. 3103 ZOdvT (npr. umik tožbe na naroku), ki predvideva znižanje nagrade za narok po tar. št. 3102 na količnik 0,5.
Tožeče stranke v sporu uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko, pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje (prenehalo jim je pri hčerinski družbi tožene stranke). Takšen spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec sama krila svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.
ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
Tožena stranka ni v postopku pred sodiščem prve stopnje podala nobene konkretizacije svojih trditev glede plačila svoje obveznosti z asignacijo, ampak je slednje konkretizirala šele v pritožbenem postopku. Spisek plačil pa ob pomanjkljivi trditveni podlagi ne more pomeniti dokaza, s katerim bi lahko tožena stranka dokazala plačilo zneska 618,00 EUR. Z dokazom namreč tožena stranka ni mogla nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Tožena stranka se je sicer sklicevala na okoliščino, da je v svoji arhivski dokumentaciji šele naknadno našla pogodbo o asignaciji, zaradi česar je do prvega naroka za glavno obravnavo ni mogla predložiti, kar pa ni upoštevan objektivni razlog, zaradi katerega bi lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upoštevalo nov dokaz v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP.
Po določbi čl. 131 ZZZDR se sme preživnina, v danem primeru zvišana preživnina, prisoditi tudi za čas pred izdajo sodbe, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba, pri čemer ni pritožbeno sporno, da je tožeča stranka zahtevala zvišanje preživnine od 1. 4. 2011, to je od vložitve tožbe dalje.
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
trditveno in dokazno breme - odložni pogoj – rok za plačilo – pogoj plačila uporabnika storitve
Stranki sta se dogovorili za rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled (da obveznost tožene stranke do tožeče stranke po sklepanju sodišča prve stopnje še ni in morda tudi nikoli ne bo zapadla). Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.