Sodišče ustavi postopek v zvezi z izdajo predhodne odredbe in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh, ko izteče rok, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Predhodna odredba tako preneha veljati šele s potekom tega petnajstdnevnega roka in ne že s pretekom časa, za katerega je bila izdana.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – običajni rok izpolnitve – običajni način izpolnitve – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – spor majhne vrednosti
Čeprav ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sklepanje kompenzacij med pravdnima strankama nekaj običajnega, res ne izpodbija domneve glede sočasnosti plačila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku med drugim zatrjevala, da je imela tožnica 60-dnevni plačilni rok in je skoraj vedno zamujala s plačili ali pa je račune plačala zgolj delno in na različne načine, česar tožnica ni prerekala; to pa po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka izpodbila domnevo iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021383
ZIZ člen 15, 168, 211. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365/1, 365/1-3.
rubež nepremičnine - sklep o izvršbi - pravnomočnost - pritožba - predmet izvršbe - listina - pravni naslov - prodajna pogodba - sredstvo izvršbe - lastnik - nepremičnina - zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - etažna lastnina - predlog za izvršbo - verodostojna listina - vknjižba - nepopolna vloga - ustavitev postopka - razveljavitev odločbe - nadaljnji izvršilni stroški
Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe.
Okoliščine so se spremenile v teku postopka. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 156, 156/3, 156/5, 158, 158/2. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c.
sklep o premestitvi - ukinitev delovnega mesta - delovne potrebe - akt o sistemizaciji - ustrezna zaposlitev - plača - sodno varstvo - kolektivni delovni spor
Tožena stranka je v okviru reorganizacije ukinila nekatere oddelke ter posledično tudi delovno mesto, na katerem je delala tožnica. Iz tega razloga ji je zakonito podala sklep o premestitvi na drugo delovno mesto, ki je za tožnico ustrezno, saj zanj izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposobna opravljati. Pri tem ni bistveno, kakšna (nižja) plača je za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena, določena.
Tožnica v individualnem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je akt o sistemizaciji, ki ga je sprejela tožena stranka in s katerim je ukinila njeno prejšnje delovno mesto, nezakonit, ker k njemu ni priložena obrazložitev, ki bi vsebovala cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in postopkov ter število in strukturo delovnih mest (javnih uslužbencev). Za primere, ko se uveljavlja, da sistemizacija ni v skladu z zakonom oz. kolektivnimi pogodbami, je namreč predviden kolektivni delovni spor.
pravdna stranka – popolna opredelitev tožene stranke – predlog za postavitev začasnega zastopnika
Z navedbo osebnega imena toženk, zgolj kraja njunega domnevnega prebivanja in navedbo, da sta lastnici konkretne nepremičnine (pri čemer v zemljiški knjigi niso vpisani niti rojstni podatki niti ni vpisan naslov prebivališča toženk), tožnika nista zadostila zahtevi za določeno individualizacijo toženk. Predlogu za postavitev začasnega zastopnika toženkam sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo.
trditveno in dokazno breme - odložni pogoj – rok za plačilo – pogoj plačila uporabnika storitve
Stranki sta se dogovorili za rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled (da obveznost tožene stranke do tožeče stranke po sklepanju sodišča prve stopnje še ni in morda tudi nikoli ne bo zapadla). Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
pravdni stroški – sklep o zavrženju tožbe – nagrada za narok
Situacija, ko se je postopek končal s sklepom o zavrženju tožbe, je primerljiva in jo gre enačiti s primeri, ki jih opredeljuje tar. št. 3103 ZOdvT (npr. umik tožbe na naroku), ki predvideva znižanje nagrade za narok po tar. št. 3102 na količnik 0,5.
odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila – posebne olajševalne okoliščine
Obdolženi je bil v času storitve prekrška v hudi osebni stiski. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da obdolženi sicer ni kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj doslej ni bil kaznovan niti ni v drugem postopku o prekršku. Glede na to, da je bila obdolžencu hitrost izmerjena sicer znotraj območja, ki označuje naselje, vendar na regionalni cesti, ob čemer tudi prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu ne navaja nobene takšne okoliščine v zvezi z obravnavanim prekrškom, ki bi kazala na povzročitev konkretne nevarnosti za nastanek hude posledice, so v obravnavanem primeru podane takšne posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, kljub sicer visoko prekoračeni dovoljeni hitrosti.
oprostitev sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
O obveznosti plačila sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2. Pritožnik zato pritožbenih razlogov glede nemožnosti plačila sodne takse v tem postopku ne more uveljavljati več, pač pa je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v skladu z določbo petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dopustno vložiti ugovor le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Tožeče stranke v sporu uveljavljajo zahtevke zaradi ugotovitve denarne terjatve zoper toženo stranko, pri kateri jim ni prenehalo delovno razmerje (prenehalo jim je pri hčerinski družbi tožene stranke). Takšen spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec sama krila svoje stroške postopka ne glede na njegov izid.
predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustrezna izvajalska organizacija – zdravstveni razlogi storilca
Glede na to, da so razlogi, da storilcu ni mogoče omogočiti opravljanja nalog v splošno korist na njegovi strani (zdravstveni), je odločitev sodišča prve stopnje, da se storilčev predlog zavrne, pravilna.
ZPIZ-1 člen 97, 162. ZZZPB člen 17c, 17g, 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
nadomestilo za invalidnost – tujec – prijava pri zavodu za zaposlovanje – delovno dovoljenje
Pogoj za pridobitev pravic za brezposelne invalide je prijava pri zavodu za zaposlovanje ter izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnik invalid III. kategorije se kot tujec brez veljavnega delovnega dovoljenja ne more prijaviti pri zavodu kot brezposelna oseba, zato nima pravice do nadomestila za invalidnost.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3. KZ-1 člen 357, 357/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Glede na to, da je tožnik ostal v delovnem razmerju (suspenzu) po dokončni odločitvi o izredni odpovedi in po zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (vse do dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari), za zakonito izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati najmanj do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
Tožena stranka ni v postopku pred sodiščem prve stopnje podala nobene konkretizacije svojih trditev glede plačila svoje obveznosti z asignacijo, ampak je slednje konkretizirala šele v pritožbenem postopku. Spisek plačil pa ob pomanjkljivi trditveni podlagi ne more pomeniti dokaza, s katerim bi lahko tožena stranka dokazala plačilo zneska 618,00 EUR. Z dokazom namreč tožena stranka ni mogla nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Tožena stranka se je sicer sklicevala na okoliščino, da je v svoji arhivski dokumentaciji šele naknadno našla pogodbo o asignaciji, zaradi česar je do prvega naroka za glavno obravnavo ni mogla predložiti, kar pa ni upoštevan objektivni razlog, zaradi katerega bi lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upoštevalo nov dokaz v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku.
nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – padec po stopnicah – vzročna zveza
Očitek zavarovancu tožene stranke, da betonskih stopnic ni ustrezno čistil, je sicer delno utemeljen, vendar ne v taki meri, da bi bilo mogoče temu pripisati vzrok za tožnikov padec, ob ugotovitvi, da sta trava in plevel rasla tam, kjer tožnik življenjsko gledano ni mogel stopiti. Res je, da so bile stopnice dotrajane in nekoliko poškodovane (a ne na mestu, kjer je tožnik stopil in, kot trdi, izgubil ravnotežje ter nato padel), vendar tudi ta dotrajanost na sam padec tožnika ni imela vpliva, saj so bile le-te še vedno varne za hojo. Stopnice so bile, kljub temu, da niso bile popolnoma očiščene trave in plevela in da so bile dotrajane, še vedno dovolj urejene, da bi povprečno skrben človek, ob povprečno skrbni hoji po njih, ne mogel pasti.
plača - znižanje plače - del plače za delovno uspešnost - dodatek k plači
Če plan ni dosežen iz različnih razlogov (ker delo ni končano, zaradi bolniških staležev ipd.), delavcu ni mogoče očitati, da iz razlogov na njegovi strani ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. To hkrati pomeni, da pogoji za znižanje plače niso izpolnjeni.
Tožnica neizrabljene pravice do nadomestila iz leta 1996 ne more izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju v letu 2011, ker zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni dopuščala. Pri ponovni odmeri nadomestila tudi ni mogoče upoštevati daljše zavarovalne dobe, saj se po 69. členu ZUTD v zavarovalno dobo pri ponovnem uveljavljanju ne všteva zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena. Tožnica ima tako pravico do nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev, in ne kot uveljavlja še dodatno za 7 mesecev.