ZIZ člen 34, 239, 270, 270-2, 271, 271/1, 271/1-2.
začasna odredba – sredstvo zavarovanja - pobotni ugovor – nasprotna tožba - bodoča terjatev
Po določilu četrtega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče na predlog dolžnika z izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Ker takega predloga tožena stranka ni vložila, navaja pa, da razpolaga z vrsto nepremičnin, je pritožbeno pojasnjevanje, da stanovanje, ki je predmet začasne odredbe, vsaj trikrat presega vtoževani znesek, neupoštevno.
Le v primeru pobotnega ugovora se mora sodišče prve stopnje ukvarjati z vprašanjem verjetnosti v pobot ugovarjane terjatve. Ker pa tožena stranka tožbenemu zahtevku, ki mu do višine 50.082,07 EUR ne oporeka, ni ugovarjala s pobotno terjatvijo, pač pa je vložila nasprotno tožbo, je zmotno pritožbeno stališče, da tožbenega zahtevka tožeča stranka ni verjetno izkazala.
Glede na to, da sta v opisu obdolženemu očitanega ravnanja zajeta tako očitek povzročitve prometne nesreče s kršitvijo pravila o prednosti na križišču, kot vožnja pod vplivom alkohola nad predpisano vrednostjo, je ob pravilni pravni opredelitvi v obdolžilnem predlogu opisanega dejanja predmet postopka en sam prekršek, in sicer prekršek po osmem odstavku 135. člena ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo za druge udeležence cestnega prometa in ima v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali mamilo, psihoaktivno zdravilo ali drugo psihoaktivno snov, ki zmanjšuje njegovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.
ZVCP-1 člen 233. ZP-1 člen 26, 26/7, 114, 114/4, 157, 157/3, 163, 163/12.
domneva odgovornosti lastnika vozila – pravni pouk – pravna zmota – odpustitev stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila
Pouk iz četrtega odstavka 114. člena ZP-1, da mora obdolženi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, je nedvoumen, enako tudi opozorilo, da bo v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil in ne bo zahteval zaslišanja pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, sodišče izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi se običajno skrben človek na takšna opozorila odzval in pri sodišču preveril za kakšno zadevo gre, tudi če bi menil, da gre za pomotoma voden postopek o prekršku zoper njega in se ni mogoče strinjati z mnenjem zagovornice, da je bil obdolženi v opravičljivi pravni zmoti.
ZPIZ-1 člen 97, 162. ZZZPB člen 17c, 17g, 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
nadomestilo za invalidnost – tujec – prijava pri zavodu za zaposlovanje – delovno dovoljenje
Pogoj za pridobitev pravic za brezposelne invalide je prijava pri zavodu za zaposlovanje ter izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Tožnik invalid III. kategorije se kot tujec brez veljavnega delovnega dovoljenja ne more prijaviti pri zavodu kot brezposelna oseba, zato nima pravice do nadomestila za invalidnost.
ZDR člen 80, 80/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3. KZ-1 člen 357, 357/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - suspenz - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Glede na to, da je tožnik ostal v delovnem razmerju (suspenzu) po dokončni odločitvi o izredni odpovedi in po zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (vse do dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari), za zakonito izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati najmanj do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
oprostitev sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
O obveznosti plačila sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru PR 1, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru PRp 2. Pritožnik zato pritožbenih razlogov glede nemožnosti plačila sodne takse v tem postopku ne more uveljavljati več, pač pa je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse v skladu z določbo petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) dopustno vložiti ugovor le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
Po določbi čl. 131 ZZZDR se sme preživnina, v danem primeru zvišana preživnina, prisoditi tudi za čas pred izdajo sodbe, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba, pri čemer ni pritožbeno sporno, da je tožeča stranka zahtevala zvišanje preživnine od 1. 4. 2011, to je od vložitve tožbe dalje.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem roku.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.
plača - znižanje plače - del plače za delovno uspešnost - dodatek k plači
Če plan ni dosežen iz različnih razlogov (ker delo ni končano, zaradi bolniških staležev ipd.), delavcu ni mogoče očitati, da iz razlogov na njegovi strani ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov. To hkrati pomeni, da pogoji za znižanje plače niso izpolnjeni.
Škodljiva posledica nastane, tudi če se zahteva odškodnina za nematerialno škodo zaradi telesne poškodbe, praviloma tam, kjer je prišlo do telesne poškodbe.
Škodljiva posledica je bil zlom roke. Glede na to je izbirno pristojno tudi sodišče v Ljubljani, saj se je v njegovem sodnem okolišu pripetil zlom roke tožeče stranke. Ni pa pristojno sodišče v Novem mestu, kjer ima tožeča stranka svoje prebivališče.
vsebina pritožbe – gola pritožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Pritožba zoper izpodbijani sklep je gola, saj vsebuje samo nujni sestavini – navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
Ker tožnica tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju pravilna.
javna dražba – sklep o prodaji – razpis javne dražbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe – priviligiranje kupca v postopku prodaje
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – vročanje pisanj – osebno vročanje – pravilna vročitev – povratnica kot javna listina – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Toženki sodba na podlagi pripoznave ni bila vročena s fikcijo, temveč neposredno, osebno, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, torej je sleherno nadaljnje razpravljanje o kraju in načinu vročanja odveč.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Če presodi, da tožeča stranka tega ni storila, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne in se ne ukvarja s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – težko nadomestljiva škoda – trditvena podlaga – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Zaradi pomanjkanja trditev, s katerimi bi tožnica verjetno izkazovala enega izmed nadaljnjih pogojev iz 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je verjetno izkazana njena terjatev, saj morajo biti potrebni pogoji podani kumulativno.
Dejstvo, da bosta toženca prodala stanovanje, glede katerega zahteva tožnica s tožbo povrnitev vlaganj, še ne pomeni, da bo poplačilo njene terjatve oteženo ali onemogočeno.
Sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza, saj se z dokazi ne more nadomestiti pomanjkljiva trditvena podlaga strank.