ZDLov-1 člen 52, 52/1, 52/2, 54, 54/5, 58, 58/1. ZON člen 92, 93, 93/1.
povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost države - nalet divjadi - pojem divjadi - postopek uveljavljanja škode - rok za prijavo škode
Republika Slovenija je objektivno odgovorna tudi za nepremoženjsko škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste (medved).
Določba 58. čl. ZDLov-1 se nanaša le na uveljavljanje premoženjske, ne pa tudi nepremoženjske škode. Za uveljavljanje slednje je treba uporabiti OZ.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če se spremeni le opis delovnega mesta v nebistvenih delih, naloge in odgovornosti, ki jih ima delavec, pa se v ničemer ne spremenijo.
ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 311, 350, 351, 442, 442/1, 442/1-1, 443, 443/6.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - sposobnost biti stranka - nadaljevanje postopka s premoženjem izbrisane pravne osebe - vročanje aktivnim družbenikom - spregled pravne osebnosti - priznanje lastninske pravice - vrsta tožbenega zahtevka - osebna odgovornost družbenikov - prerekana izločitvena pravica - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.
Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068342
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 24, 25, 26. ZIZ člen 272.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – dogovor o skupni gradnji – gradnja na tujem svetu – skupno premoženje zakoncev
Vedenje in sodelovanje tretjega lastnika, ki ni zakonec, pri gradnji izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice.
javna dražba – sklep o prodaji – razpis javne dražbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe – priviligiranje kupca v postopku prodaje
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom sodišča o prodaji, v katerem sodišče določi posamezno premoženje, način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno in znesek varščine. Šele po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa sme in mora upravitelj sodišču predložiti razpis javne dražbe. To pomeni, da je presoja obsega in načina prodaje stvar sklepa sodišča o prodaji, zoper katerega je možna pritožba. Pritožnik bi zato svoje nestrinjanje s prodajo le dela premoženja stečajnega dolžnika moral uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067907
ZIZ člen 273.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - omejevanje pravno poslovnih odločitev direktorja družbe z omejeno odgovornostjo – primerno sredstvo za zavarovanje
Zaradi zavarovanja zahtevka, s katerim se uveljavlja kapitalski vložek oz. poslovni delež kot del skupnega premoženja, ni mogoče omejevati pooblastil, ki jih ima toženec kot poslovodja (direktor) družbe z omejeno odgovornostjo.
začasna odredba – vrnitev v prejšnje stanje – vrnitev posesti
Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje oziroma vrnitev odvzete posesti (toženec je porušil betonsko ograjo, ki je bila v posesti tožnika in odpeljal ostanke) z izgradnjo nove ograje iz novega enakovrstnega materiala v sporu zaradi motenja posesti ni mogoča.
nujni delež – višina nujnega deleža – odpoved neuvedenemu dedovanju
Za določitev velikosti nujnega deleža posameznega dediča je potrebno najprej ugotoviti kolikšen del zapuščine bi ta konkretno dobil, če bi prišlo do zakonitega dedovanja, nato pa izračunati višino nujnega deleža. Pri tem se ne upošteva tistih, ki so se dedovanju že odpovedali s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
zakonska zveza – razmerje med zakoncema po razvezi – preživljanje zakonca – izvršljiv notarski zapis – sporazum o preživnini pred razvezo zakonske zveze
Zakonec s pravico do preživnine prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena.
Prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).
Tožena stranka obligacijskega razmerja s tožečo stranko ne zanika, saj navaja, da je s tožečo stranko v poslovnem razmerju, iz katerega toženi stranki nastajajo obveznosti, ki pa jih pravočasno in v celoti poravnava, in da ji ni jasno, na kateri podlagi ta od nje zahteva plačilo vtoževanih terjatev. Iz navedene vsebine ugovora je torej razbrati, da stanje obveznosti tožene stranke do tožeče stranke med strankama ni usklajeno.
Škodljiva posledica nastane, tudi če se zahteva odškodnina za nematerialno škodo zaradi telesne poškodbe, praviloma tam, kjer je prišlo do telesne poškodbe.
Škodljiva posledica je bil zlom roke. Glede na to je izbirno pristojno tudi sodišče v Ljubljani, saj se je v njegovem sodnem okolišu pripetil zlom roke tožeče stranke. Ni pa pristojno sodišče v Novem mestu, kjer ima tožeča stranka svoje prebivališče.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061740
ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodnina zaradi neupravičenega pripora – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – vrsta škode – pomanjkljiva trditvena podlaga – res iudicata – plačilo rente – plačilo izgubljenega dogodka
Predpostavka, brez katere o odškodnini v nobenem primeru ni mogoče govoriti, je obstoj škode, pri tem pa je ključnega pomena, kakšno vrsto škode tožnik vtožuje (odškodnina zaradi neupravičenega pripora mu je že pravnomočno prisojena – res iudicata). Oboje, plačilo rente in plačilo izgubljenega dohodka, predstavlja obliko premoženjske škode, ki je vezana na prikrajšanje zaradi škodnega dogodka. Da bi oškodovanec lahko uspešno uveljavljal eno ali drugo od navedenih oblik premoženjske škode, bi moral dokazati, da je zaradi škodnega dogodka (konkretno neupravičenega pripora) prikrajšan v svoji premoženjskopravni sferi.
tožniška varščina – pravne osebe - sedež tožnika v ZDA
Sodišče mora od ministrstva, pristojnega za pravosodje, pridobiti odgovor, ali so k plačilu tožniške varščine v ZDA vezane tudi pravne osebe iz RS ter posebej, ali takšna dolžnost obstaja v zvezni državi, v kateri ima tožnik sedež.
Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, „da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR“, ne ustreza zahtevi po določni postavitvi zahtevka v tožbi.
ZObr člen 100.a. ZJU člen 16, 16/3, 24, 25. ZSPJS člen 3. ZDDO člen 65.
javni uslužbenec - vojak - plača - prikrajšanje pri pleči - dejansko delo - čista denarna terjatev - sodno varstvo
S tem, ko je tožena stranka tožeči stranki za dela in naloge, ki jih je opravljala, izplačevala nižjo plačo kot njenim sodelavcem, jo je diskriminirala oz. ji ni izplačevala plače, kot je določena v zakonu, predpisih oz. kolektivnih pogodbah.