ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00084956
URS člen 15, 15/3, 27 29, 34, 35, 36. ZKP člen 236, 236/3, 3 3/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. KZ-1 člen 173, 173/3.
zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do obrambe - sekundarna viktimizacija - nedotakljivost stanovanja - nedovoljeni dokazi - domneva nedolžnosti - test sorazmernosti - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let
Varstvo mladoletne oškodovanke pred sekundarno viktimizacijo, ki bi lahko nastopila ob njenem zaslišanju v kazenskem postopku, ne sme prikrajšati obtoženca za učinkovito izvrševanje pravice do obrambe.
Kadar sta pri pridobivanju dokazov s strani "zasebnikov" ogrožani dve ustavni pravici, je treba opraviti tehtanje med pravicami v skladu s strogim testom sorazmernosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 14a, 14a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - presoja po uradni dolžnosti - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - nezmožnost preizkusa odločbe
Šele ugotovitev glede tega, ali bi (takojšnje) plačilo sodne takse (v celotnem znesku) povzročilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se pritožnik in njegova družina preživljajo, je lahko podlaga za odločitev o tem, ali zavezanec za plačilo sodne takse izpolnjuje pogoje za njeno oprostitev oz. obročno plačilo. Brez ocene morebitnega občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, je odločitev o (ne)izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oz. njeno obročno plačilo, preuranjena. Brez navedbe razlogov glede tega, pa sklepa, ki vsebuje odločitev o oprostitvi plačila sodne takse oz. njenem obročnem plačilu, ni mogoče preizkusiti.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - pobotni zahtevek
Drugi odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se za postopek o nasprotni tožbi in ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa. Ugovor pobotanja v pravdi predstavlja procesno dejanje (procesno pravno varstvo posebne oblike), ki omogoča, da tožena stranka zoper trditev tožeče stranke o njeni terjatvi zoper toženo stranko, ki je zajeta v tožbenem zahtevku, postavi nasproti svojo trditev, da ima nasprotno pobotljivo terjatev.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086036
ZPP člen 8. ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - razlogi za premestitev - obstoj utemeljenega razloga - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Pri sodni presoji zakonitosti premestitve zaradi delovnih potreb je bistveno, da toženka dokaže, da dejansko obstojijo razlogi premestitve, kot so navedeni v odločbah toženke (sklep o premestitvi, sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja). Ti morajo biti resnični in ne navidezni.
Čeprav delavec v času pripravljenosti opravi kakšno delovno nalogo, se ta čas ne šteje za nadurno delo, ampak v delovni čas, za katerega pa je tožnik prejel polno plačilo.
Če je podano očitno nesorazmerje med uspehom obeh strank, ni podlage za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Tožnik je prejemal del plače iz naslova horizontalnega napredovanja le za omejen čas, dokler niso bili urejeni kriteriji za plačilo stimulacije, zato je toženka z uvedbo teh kriterijev utemeljeno prenehala plačevati delovno uspešnost iz naslova napredovanja in plačuje le še delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
smrt tožnika med trajanjem postopka - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - kaducitetna upravičenka - odpoved tožbenemu zahtevku - odločitev o stroških pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - nastanek stroškovne obveznosti - nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov - čas nastanka obveznosti - zavezanec za povrnitev stroškov - odgovornost države RS - dolgovi zapustnika - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Kdo nosi stroške postopka, z upoštevanjem pravil, ki jih določa ZPP, odloča šele sodišče, ko se postopek konča. S to odločitvijo obveznost povrniti stroške oziroma pravica terjati plačilo stroškov šele nastane. V konkretnem primeru je do nastanka obveznosti iz tega naslova prišlo šele z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, razlog za odločitev, da je tožnica tista, ki je stroške dolžna povrniti tožencem, pa je bila njena odločitev, da se odpove tožbenemu zahtevku in posledična zavrnitev le-tega. O tem, da gre pri tej obveznosti za dolg zapustnice, zato ni mogoče govoriti. Ob njeni smrti ta obveznost oziroma terjatev tožencev še ni obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00084959
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. DZ člen 4, 4a, 10, 67, 223. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/1, 1/2, 4. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 4, 6. ZMZPP člen 48.
obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o obstoju - spor o obsegu skupnega premoženja - nepremičnina v tujini - predhodno vprašanje - obstoj dedne pravice - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uredba - pravilna uporaba materialnega prava - dediščinska tožba - tožbeni zahtevek dednopravne narave - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Med pravdnima strankama je spor o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim pokojnim očetom ter posledično spor o obstoju/obsegu skupnega premoženja (in deležev na njem) in spor o obstoju tožničine dedne pravice. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 50/100, temelji na premoženjskopravni ureditvi med partnerjema v zunajzakonski skupnosti (67. člen v zvezi s 4. členom DZ), in predstavlja skupaj z ugotovitvenim in oblikovalnim delom zahtevka vsebinsko celoto. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 25/100, pa temelji na dednopravni ureditvi (10. člen v zvezi s 4.a členom ZD in 223. člen ZD). Dopustna je ločenost pravd, če je posamezne zahtevke mogoče samostojno obravnavati po materialnem pravu. Ugotovitveni del zahtevka po dediščinski tožbi je šteti za vmesni ugotovitveni zahtevek, o katerem je mogoče odločati le v isti pravdi kot o dajatvenem zahtevku. Izkazana je tudi vsebinska povezanost zahtevkov: od vprašanja, ali počitniška hiška sodi v skupno premoženje, je odvisen predmet dedovanja - če ni skupno premoženje, bo predmet dedovanja celotna hiška, sicer le polovica.
Četudi je posredno namenjena varstvu lastninske pravice, dediščinska tožba ni stvarnopravna tožba. Ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, kar izključuje uporabo 24. člena Uredbe 1215/2012. Pa tudi uporabo same Uredbe 1215/2012, ker se le-ta ne uporablja za dedovanje (točka (f) drugega odstavka 1. člena). Uredba 650/2012 se uporablja „v zadevah dedovanja“ (prvi odstavek 1. člena), kar ne pomeni, da se uporablja le za zapuščinski postopek, oziroma da daje odgovor zgolj na vprašanje, katero sodišče je mednarodno pristojno za vodenje zapuščinskega postopka. V primeru takšnega (ozkega) tolmačenja v uredbeni okvir brez utemeljenega razloga ne bi bile zajete situacije, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, ali ko gre za uveljavljanje kakšne pravice do zapuščine, o kateri zapuščinskega postopka sploh ni bilo. Uredba 650/2012 se torej uporablja tudi za spore iz dednopravnih razmerij. Na podlagi njenega 4. člena, ki določa pristojnost po zapustnikovem običajnem prebivališču ob smrti, je (tudi) za dajatveni zahtevek po dediščinski tožbi podana pristojnost slovenskega sodišča.
Tudi po (družinski in dedni) zakonodaji Republike Hrvaške, ki je enako kot Republika Slovenija vključena v okrepljeno sodelovanje med državami članicam EU v zadevah premoženjskopravnega razmerja med zakoncema (tudi zanjo je Uredba 2016/1103 zavezujoča in neposredno uporabljiva), ima zunajzakonska skupnost (kot skupnost partnerjev različnega spola) učinke kot zakonska zveza. Opredelitev zakonske zveze oziroma njeno enačenje z zunajzakonsko skupnostjo, kot to omogoča nacionalno materialno pravo, tudi zato ne more biti v nasprotju s splošnim uredbenim ciljem o predvidljivosti pravil o pristojnosti (in s predvidljivostjo povezano pravno varnostjo). Pristojnost slovenskega sodišča ima glede dajatvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja podlago tako v posebnem pravilu iz 4. člena Uredbe 2016/1103, ki določa pristojnost v primeru smrti enega od zakoncev (atrakcija pristojnosti), kot tudi njenem 6. členu, po katerem je navezna okoliščina za pristojnost običajno prebivališče (oziroma državljanstvo zakonca), pri čemer lega premoženja ni pomembna.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe, konkretno pri napolnitvi vsebine pravnega standarda težko nadomestljive škode in pri tehtanju položajev pravdnih strank, pravilno sklicevalo na pomen restriktivnega pristopa.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085629
ZIZ člen 273. ZGD-1 člen 7, 10, 263, 515, 515/1, 515/6, 685, 686.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - primerno sredstvo zavarovanja - namen regulacijske začasne odredbe - stranke postopka - ločenost premoženja družbe in družbenika - odgovornost za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o. - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - poslovne odločitve člana poslovodstva - opravljanje funkcije direktorja - nadzor nad poslovanjem družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža - materialna škoda - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - obseg skupnega premoženja
Zaradi zavarovanja zahtevka ni dovoljeno posegati v pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka. Takšne omejitve niso primerno sredstvo zavarovanja. Bistveno pri tem je, da gre na eni strani za pravdni stranki, na drugi strani pa za samostojen pravni subjekt (družbo z omejeno odgovornostjo), ki je ločen od družbenikov oz. lastnikov.
Zmanjšanje vrednosti premoženja (poslovnega deleža) predstavlja materialno škodo. Materialna škoda pa ni tiste vrste škoda, ki bi bila sama po sebi težko nadomestljiva. Ta škoda se v okviru preizkusa obstoja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe upošteva le, če bi bilo za tožečo stranko eksistenčnega pomena, česar pa tožnica ni zatrjevala.
ZIZ člen 15, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje sodnih pisanj
Dolžnici je bila kršena pravica do izjave in je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta res ne predpisuje obveznega vročanja vsakega pisanja, zato je presoji sodišča prepuščeno, ali bo glede na vsebino tega pisanja dalo stranki možnost izjave. Pri tem pa nima povsem svobodne presoje, saj mora upoštevati ustavnosodna stališča, v skladu s katerimi je treba stranki sodnega postopka zagotoviti možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembnega za odločitev o njenih pravicah in obveznostih.
delo v splošno korist - nadomestni zapor - jezikovna razlaga zakona - namenska razlaga zakona - veriženje - deljenje globe
Niti Finančni urad Ljubljana niti sodišče prve stopnje v določbah 19.a člena ZP-1 nista imela pravne podlage za odločitev, da se z nadomestnim zaporom poplača le del izrečene globe oziroma za drobljenje globe, ki je bila izrečena z eno odločbo o prekršku. Kot izhaja iz jezikovne in namenske rabe določbe 19.a člena ZP-1, se predlog za delo v splošno korist lahko vloži le za globo, izrečeno z eno odločbo (ali odločbo o prekršku ali plačilnim nalogom ali sodbo). Poleg navedenega pa tudi iz opozorila o možnosti za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, ki je sestavni del odločbe o prekršku (četrti odstavek 56. člena ZP-1) ali sodbe (drugi odstavek 138. člena ZP-1), izhaja, da se ta pravica nanaša na globo, izrečeno s posamezno odločbo. Tako je mogoče veriženje (seštevanje) glob le, če so izrečene z večimi odločbami, ni pa mogoče deljenje globe, izrečene z eno odločbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084772
KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3. ZKP člen 391.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zaporna kazen - stranska denarna kazen - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - neutemeljena pritožba
Ko zagovornik skozi pritožbene poudarke vzporedno posplošeno izpostavlja, da sodišča po Sloveniji za nezakonit prevoz zgolj štirih oseb odmerjajo kazni zapora v trajanju od enega leta in šest mesecev do enega leta in osem mesecev, ter na ta način obdolženemu izrečeno kazen dveh let zapora ovrednoti kot previsoko, ne upošteva dejstva, da je za obravnavano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 zagrožena kazen zapora do petih let, predpisana pa je tudi obligatorna stranska denarna kazen.
Čeravno je obdolženi obremenjen z neugodnimi družinskimi okoliščinami (dolžnosti preživljanja mladoletnega otroka, skrb za bolna starša), to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi prebežnikov na območju EU kot sostorilec v kakršnikoli obliki in na kakršen koli način dopustno soprispeva k izvrševanju obravnavanega kriminalnega početja.
Kadar je v zakonu določena izbirna pristojnost, je tožeča stranka tista, ki ima izbiro med sodiščem splošne pristojnosti in sodiščem posebne pristojnosti.
Tožeča stranka je imela glede na 60. člen ZPP na izbiro dve krajevno pristojni sodišči. Odločila se je, da bo tožbo vložila na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je za odločanje v sporu splošno krajevno pristojno na podlagi prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP. Če tožeča stranka ni izbrala pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica tožene stranke (60. člen ZPP), je to stvar njenega preudarka.
pritožba - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - vročitev plačilnega naloga - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - nepravilna vročitev
Utemeljen je pritožbeni očitek, da toženi stranki nalog za plačilo sodne takse za pritožbo ni bil pravilno vročen. Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki nalog za plačilo sodne takse vročilo neposredno, kot izhaja iz priložene vročilnice (r. št. spisa 32). Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, vročitev neposredno stranki ne šteje za veljavno opravljeno. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP mora sodišče stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročati preko njega, in ne neposredno.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3
nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebnost - priznanje pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Tudi v primeru, da bi tožnica skupaj s tožbo predložila dokazila, da ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo na zatrjevani datum, bi sodišče prve stopnje tožbo zavrglo že kot prepozno, saj je v tem primeru rok skladno z določbo 200. člena ZDR-1 potekel že konec oktobra v letu 2009.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086099
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 8
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predlog za sodno razvezo - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Niso podane okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Toženka je predlog utemeljevala le z ravnanji, ki jih je tožniku očitala v izredni odpovedi. Teh ni dokazala, s sklicevanjem na naravo očitanih dejanj pa ne more utemeljiti sodne razveze.