• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VSM Sodba I Cp 1052/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091302
    ZPP člen 214, 214/1. SPZ člen 66, 66/1, 68. OZ člen 197, 346, 355.
    uporabnina - pobot - obratovalni stroški - verzijski zahtevek - neupravičena obogatitev - splošni petletni zastaralni rok - solastnik
    Nadalje pri terjatvi, uveljavljani v pobot glede obratovalnih skupnih stroškov, ki jih je toženec plačal za tožnico, ne gre za regresno terjatev, za katero bi veljal krajši triletni zastaralni rok za občasne terjatve, kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Solastniki skupno upravljajo s stvarjo in sorazmerno s svojim deležem krijejo stroške vzdrževanja in obratovanja (68. člen SPZ). Plačilo teh stroškov za drugega solastnika šteje za izpolnitev zakonske obveznosti namesto njega, kar pomeni, da ima solastnik verzijski zahtevek zaradi neupravičene obogatitve (197. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Krajši zastaralni rok se nanaša le na razmerje med dobaviteljem (električne energije, storitve odvoza smeti) in uporabnikom (355. člen OZ), ne pa tudi na razmerje med tožencem in tožnico glede verzijskega zahtevka, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ), ki ga je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.
  • 362.
    VSL Sklep Cst 29/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090754
    ZPP člen 243.
    dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - dejanska trditvena in dokazna podlaga - primeren dokaz - dolžnost izvajanja dokazov - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pogodbena kazen - kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni - pobot - domneva insolventnosti - likvidnost premoženja - vrednost zalog - enako varstvo pravic
    Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je lahko podana, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od njih pričakuje, vendar v konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Da bi izvedenec lahko preveril stanje, obseg in vrednost zalog, bi moral dolžnik voditi preverljivo evidenco zalog in prodanega blaga, ki bi se ujemala z blagajniškim poslovanjem oziroma vsakodnevnim prometom v poslovalnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik take evidence nima ali pa je ne želi predložiti, česar pritožba ne izpodbija. Dokaz z izvedencem tega ne more nadomestiti.
  • 363.
    VSL Sklep II Ip 166/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091352
    ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZIZ člen 44, 45.
    vročitev sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - hišni predalčnik
    Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.
  • 364.
    VSL Sodba I Cpg 525/2025
    17.2.2026
    PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091392
    ZFPPIPP člen 35, 42, 42/2, 44, 44/1. ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/8, 55/8-3, 55/8-4.
    odškodninska odgovornost poslovodstva - nastanek škode - višina škode - omejitev višine odškodnine - kriteriji za velikost družbe

    Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi protipravnih dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. Ob upoštevanju omejitev odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP bo v večini položajev zadoščal dokaz, da je skupni znesek domnevane škode najmanj enak znesku teh omejitev.

  • 365.
    VSL Sklep IV Cp 1992/2025
    17.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091280
    DZ člen 189, 190, 196. ZNP-1 člen 29.
    določitev višine preživnine - preživnina za otroka - zmožnost preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - pravica do izjave - pravočasne trditve
    Stroški, ki jih specificirajo stranke, sicer nudijo sodišču oporo pri odločitvi, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar je kljub temu treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo.

    Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
  • 366.
    VSL Sklep I Ip 1400/2025
    17.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091381
    ZIZ člen 20a, 71. SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/1, 154/3.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - hipotekarni dolžnik - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - predlog za prekinitev postopka - predlog za odlog izvršbe
    Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa. Obveznost iz prodajne pogodbe do glavnega dolžnika ne predstavlja iste terjatve, kot je terjatev hipotekarnega upnika do glavnega dolžnika. Ker ugotavljanje materialnopravnega prenehanja hipoteke v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnice nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Predlog za odlog izvršbe v predlogu za prekinitev izvršbe ni zajet.
  • 367.
    VSL Sodba I Cpg 188/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090892
    OZ člen 270, 270/1. ZPP člen 7, 212, 286, 319, 337, 337/1.
    prenehanje obveznosti - delno plačilo - razpravno načelo - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - časovne meje pravnomočnosti - pritožbene novote - izpolnitev obveznosti
    Delno plačilo dolga sicer povzroči delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na celotni dolg, saj obveznost z izpolnitvijo preneha. Vendar sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, ki strankam nalaga, da same priskrbijo procesno gradivo za svoje zahtevke oziroma ugovore. Stranka lahko načeloma to stori zgolj do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje (tudi še v pritožbi) pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, in če se gradivo nanaša na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (saj se na ta trenutek navezujejo časovne meje pravnomočnosti).
  • 368.
    VSM Sodba I Cp 1077/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00093180
    ZPP člen 226.
    zavrnitev dokaznega predloga

    Iz citiranega dokaznega predloga izhaja, da je tožnik ob imenu navedene priče zapisal:"v zadevi P 37/2018". Sodišče prve stopnje je ta dokaz izvedlo, pri čemer gre tudi za dokaz, ki ga je predlagala toženka. Gre torej za dokaz z listino, v skladu s 226. členom ZPP, ki jo je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo.

    Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da je takšno procesno ravnanje sodišča prve stopnje pravilno in ni bilo kršeno nobeno procesno upravičenje, ki ima svoj domicil v 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Natančnejša analiza navedb pokaže, da tožnik ni določno opredelil vrste dokaznega sredstva (ali neposredno zaslišanje priče ali branje listine), zato se lahko takšno procesno ravnanje podredi tudi zavrnitvni dokaznega predloga zaradi njegove nesubstanciranosti.

  • 369.
    VSM Sklep IV Cp 164/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00091408
    ZBPP člen 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 341, 365, 365/1, 365/1-3. ZNP-1 člen 42, 55, 55/2, 101.
    stroški postopka v družinskih sporih - stroški izvedenca - prejemnik brezplačne pravne pomoči - prosti preudarek - potreben dokaz - skupni stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločitve
    Po oceni sodišča druge stopnje je namreč sodišče prve stopnje premalo upoštevalo premoženjsko stanje predlagateljice, predvsem dejstvo, da je slednja upravičena do brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena z odločbo Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 344/2025 z dne 13. 5. 2025 za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem prve stopnje in z odločbo Bpp 1390/2025 za postopek s pritožbo.
  • 370.
    VSL Sklep I Cpg 292/2024
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091249
    ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5.
    prekluzija - novi dokazi - rok za vložitev pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - dokaz z izvedencem - potreba po postavitvi izvedenca
    Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.

    Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.
  • 371.
    VSL Sklep I Ip 1410/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091357
    ZIZ člen 15, 41, 41/7, 61, 62, 62/2. ZPP člen 47, 47/1, 69, 69/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 481/1-3, 482, 482/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovorjena krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - gospodarski spor - javni sklad - listina - sporazum o krajevni pristojnosti - določna označba listine - stalno prebivališče toženca - stvarna pristojnost - izključna krajevna pristojnost
    Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti. Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru.

    Upnik je organiziran v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
  • 372.
    VSL Sodba II Cp 181/2025
    16.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00091335
    OZ člen 120.
    splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - domneva alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti voznika - izmikanje preiskavi - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - kasko zavarovanje vozila - prostovoljno zavarovanje pred odgovornostjo - prometna nesreča
    Besedilo splošnih pogojev je dovolj jasno, da je tožnik lahko vedel, da se preizkusu alkoholiziranosti ne sme izogniti, če želi ohraniti pravico do povračila škode.

    Vse ugotovljene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča utrjujejo sklep o tem, da se je tožnik odločil, da ne bo poklical policije, čeprav je za to imel možnost, z namenom, da se izogne preizkusu alkoholiziranosti, kar vodi k domnevi o njegovi alkoholiziranosti.
  • 373.
    VSL Sklep IV Cp 218/2026
    16.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091059
    DZ člen 7, 7/4, 96, 138, 138/3, 162, 183, 191, 196, 199. ZNP-1 člen 85, 85/2, 103, 103/2, 105, 105/2.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - razmerja med starši in otroki - določitev stikov - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - določitev preživnine - vložitev tožbe - vložitev predloga - začetek teka preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca
    V največjo korist otroka je, če se določila 196. člena DZ, da se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga, ne tolmači zgolj ozko jezikovno in formalistično.
  • 374.
    VSL Sklep II Cp 638/2025
    16.2.2026
    POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090804
    ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1.
    kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - verjetnost obstoja terjatve - novejša sodna praksa - ustaljena sodna praksa - sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nejasna določila pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo dobre vere - profesionalna skrbnost - odvračalni učinek - varnost potrošnikov - konverzija - retroaktivnost zakona - kondikcijski zahtevek - preplačilo - nadomestilo za uporabo - predlog za predhodno odločanje SEU
    Pojem črnega scenarija je v novejši sodni praksi slovenskih sodišč dobro poznan in je sopomenka pojmu (zelo) velike [ali znatne] depreciacije, ki jo omenjajo odločbe SEU in Ustavnega sodišča RS. Depreciacija je tujka za padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje, torej sopomenka znatnega padca [vrednosti] domače valute.
  • 375.
    VSL Sodba II Cp 180/2025
    16.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091614
    OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 155/2.
    povrnitev nepremoženjske škode - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerjava s primeri iz sodne prakse - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - hud primer po Fischerjevi lestvici - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - starost oškodovanca in višina odškodnine - pravica do povrnitve pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški za sestanek s stranko- stroški za vlogo - odsotnost iz pisarne - stroški za pregled listin - nagrada za študij spisa - priprava na narok - kriterij uspeha stranke - stroškovnik v spisu
    Zares intenziven strah za življenje ter precej dolgo obdobje prestajanja sekundarnega strahu utrjujejo odmero sodišča prve stopnje, ki ji je na račun strahu priznalo 6.000 EUR. Tožnico je utemeljeno, toliko bolj ob medicinskem znanju, skrbelo, kako bo z njenim zdravjem in delom v prihodnje, čeprav ni bila življenjsko ogrožena.

    Zaradi posledic poškodbe tožnica ne more več opravljati dela medicinske sestre in se je morala (iz)šolati za dietetika. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost (ob nesreči je bila stara 21 let), saj bo ob trajnih posledicah tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju trpela še pretežni del življenja, poroda otrok pa ne gre pričakovati po naravni poti.

    Na koncu je tožnica uspela z dobro polovico, kar bi narekovalo polovično povračilo stroškov ene pravdne stranke drugi in obratno.
  • 376.
    VSL Sklep II Ip 158/2026
    16.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00091351
    ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 11, 11/4. URS člen 14, 14/1, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks v celoti - višina sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - pravna oseba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - načelo enakosti pred zakonom - obročno plačilo sodne takse - pravica do sodnega varstva - arbitrarnost - ekonomska in socialna eksistenca - postopek zaradi insolventnosti - pravica do enakega varstva pravic - postopek za oceno ustavnosti zakona - razumen kriterij
    Iz Ustave ne izhaja zahteva, da bi morala biti način in obseg taksne oprostitve za pravne osebe urejena povsem enako kot za fizične. Načelo enakosti pred zakonom po ustaljeni ustavno sodni presoji ne pomeni, da zakon (če ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 14. člena URS) ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, temveč tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Strožjo omejitev za pravne osebe, ki jim za razliko od fizičnih oseb po veljavni zakonodaji ni omogočena oprostitev plačila sodnih taks v celoti (omogočena pa so jim tako delna oprostitev plačila sodnih taks kot njen odlog in obročno plačilo) utemeljuje okoliščina, da se v primeru fizičnih oseb z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje (tudi) sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. V primeru, ko pravna oseba ni sposobna poravnati svojih obveznosti, se namreč nad njo lahko izvede postopek insolventnosti, ki nenazadnje lahko vodi v njeno prenehanje. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne taksne ureditve je glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča objektivno utemeljeno, zato kršitev načela enakosti iz 14. člena URS, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS), v tem primeru ni podana.
  • 377.
    VSL Sklep III Cp 298/2026
    13.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090829
    ZDZdr člen 30, 39, 80, 80/1, 80/2, 80/2-1, 80/2-2, 80/2-3, 80/2-4, 80/2-5. ZPP člen 5, 8, 213, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - ogrožanje zdravja in premoženja - paranoidna shizofrenija - pravica do izjave v postopku - izvedba dokaza z izvedencem - vročitev izvedenskega mnenja - ustna podaja izvedenskega mnenja - dokazna ocena
    Zdravljenje v nadzorovani obravnavi brez privolitve osebe je eden od v zakonu predvidenih prisilnih ukrepov, ki v določeni meri posega v pravice zdravljenja osebe do osebne svobode, zlasti pa do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja.

    Gre za zakonsko predpisani ukrep, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča in pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, vendar izven te ustanove v domačem okolju osebe.
  • 378.
    VSL Sodba I Cp 171/2025
    13.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090890
    OZ člen 198, 336, 336/1, 346, 360. SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/2. ZPP člen 189, 189/3.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - lastniški posestnik - litispendenca
    Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let iz 346. člena OZ. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Pri tem ni odločilno, kdaj je bil upnik seznanjen z višino terjatve, temveč kdaj je bil seznanjen z okoliščinami neupravičene obogatitve.

    Tožnica ni bila v situaciji, ko bi se ji zastaralni rok iztekel v času ukrepov zaradi epidemije, zaradi česar bi se njen položaj približal položaju strank, ki jih pri uveljavljanju pravic veže materialni prekluzivni rok ter so bile ovirane pri uveljavljanju sodnega varstva. Tožbo je vložila šele v juniju 2022, torej več kot 2 leti po izteku omenjenih ukrepov, zato se na zadržanje zastaranja zaradi epidemije neupravičeno sklicuje.

    Ker sodišče v tem postopku že odloča o predlogu tožnice za delitev najemnin, toženčev kasnejši istovrsten predlog v nepravdnem postopku ne pomeni ovire za dokončanje te pravde.
  • 379.
    VSL Sodba I Cp 1983/2025
    13.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091109
    OZ člen 82, 82/2, 587, 600, 600/2. SPZ člen 99.
    tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - zakupna (najemna) pogodba - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vsebina pogodbe - razlaga besedila - okoliščine konkretnega primera - sporno pogodbeno določilo - vinogradništvo
    Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z drugim odstavkom 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (drugi odstavek 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.
  • 380.
    VSL Sodba I Cp 410/2025
    12.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00090827
    OZ člen 86, 86/1, 417. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 8, 12. ZOdv člen 11, 11/2.
    odvetniška poklicna etika - kršitev kodeksa odvetniške etike - odkup terjatve - odvetnik kot pogodbena stranka - izterjava cedirane terjatve - ničnost - nemoralnost pogodbe
    Tožnica je svoje trditve o ničnosti pogodbe utemeljevala na dejstvu, da je prva toženka odvetnica, ki opisanega pravnega posla, zaradi zavezanosti višjim moralnim standardom, ne bi smela skleniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zloraba odvetniškega poklica ni bila zatrjevana (in še manj izkazana).

    Enako kot sodišče prve stopnje je tudi Komisija presodila, da v konkretni zadevi prva toženka ni ravnala v nasprotju s pravili in načeli odvetniškega poklica in v nasprotju s Kodeksom. Odkup terjatve (t. j. cesija po 417. členu OZ) namreč sam po sebi ne pomeni pridobivanja neupravičene koristi, za dolžnico pa tudi ne ustvarja nove obveznosti oz. kakorkoli poslabšuje njenega obstoječega pravnega položaja. Takšnega enkratnega pravnega posla ni šteti za komercialno udejstvovanje prve toženke. Tudi odvetniki lahko nastopajo v pravnem prometu in sklepajo dopustne pravne posle, tega jim ne prepoveduje ne Kodeks ne ZOdv. Za presojo etičnosti poslovanja pa je bistveno, da pri tem ravnajo transparentno, pošteno in brez zlorabe svojega položaja oz. strokovnega znanja na škodo druge stranke. V konkretni zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, ravnanje v nasprotju z navedenim niti ni bilo zatrjevano. Zgolj uveljavljanje pravice do odkupa obstoječe, s hipoteko zavarovane terjatve, ne predstavlja nepoštenega oz. nemoralnega ravnanja, še zlasti ne takšnega, ki bi opravičeval sankcijo ničnosti
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>