ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 125, 125/2, 125/4, 125/5, 125/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - subjektivni razlogi - objektivni razlogi - argumentum a contrario - uporaba razlagalnih pravil
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita.
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Te okoliščine so lahko objektivne narave (da delodajalec ne more zagotoviti delavcu ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - dokazno breme v predlagalnem postopku - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - družinski člani - osebni podatki - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - meritorno odločanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - upoštevanje že plačane sodne takse - novela zakona o sodnih taksah
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka, v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.
Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek (v višini 183,60 EUR) ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni nepomemben podatek, da tožnik ni predlagal oprostitve glede takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 5.865 EUR (to takso je na podlagi izdanega plačilnega naloga tudi plačal).
Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086040
KZ-1 člen 209, 209/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - dokazno breme delodajalca - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard gotovosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Res je dokazni standard v civilnem postopku (kamor spada tudi individualni delovni spor) nižji kot v kazenskem postopku, a to še ne pomeni, da za utemeljitev očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja zadošča že stopnja verjetnosti oziroma celo stopnja konkretizacije suma, ki je potrebna za vložitev obtožnega predloga.
Izpodbijani zaključek, da po sodni presoji prilaščanja gotovine in popravkov arhivskih izvodov plačilnih nalogov v nobenem od 8 primerov ni mogoče (z gotovostjo) povezati s tožnikom, temelji na ugotovitvi, da tožnik ni bil edini, ki je lahko dostopal do predala, v katerega so policisti skozi režo vlagali plačilne naloge z gotovino.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 22, 33, 50, 158. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 37, 183, 183/1. ZS člen 113a.
Če upoštevamo, da t. i. neprava obnova postopka po 183. členu ZPIZ-2 omogoča poseg v pravnomočno odločbo tudi v primeru kršitev materialnega prava, mora upravni organ, ki uporabi to izredno pravno sredstvo, takšen poseg posebej utemeljiti. Poseg v pravnomočno odločbo zaradi kršitve materialnega prava bi bil lahko utemeljen le, če bi temeljil na novih okoliščinah pravne narave, ki bi bile za toženca zavezujoče tako, da bi jih bil ta dolžan upoštevati. Nove okoliščine lahko predstavljajo le odločitve Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU o pravilni razlagi in uporabi prava EU.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - delno izpodbijanje odločbe - obrazložen ugovor - delno plačilo terjatve - odgovor na ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi (delno, glede izterjave 70,00 EUR) obrazloženo izpodbijal samo v delu, v katerem je za izterjavo v sklepu o izvršbi navedene terjatve dovoljena izvršba, ne pa tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ravnalo po drugem odstavku 62. člena ZIZ in sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot se zavzema pritožba, ampak je z ugovorom v skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZIZ pravilno postopalo kot v postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 10, 10-1, 20. ZPIZ-2 člen 41, 42, 43, 44.
invalid II. kategorije invalidnosti - sorazmerni del pokojnine - invalidska pokojnina - pokojninska doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Doba, ki jo je tožnik dopolnil s služenjem v vojski v Republiki Srbski, ni izenačena z zavarovalno dobo, za katero je značilno plačilo prispevkov, temveč gre za dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo le v državi, v kateri je priznana.
OZ člen 619, 648. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 131, 131/4, 161, 200, 200/3. URS člen 2, 22, 33, 74. ZPP člen 185, 185/1, 206, 206/6.
poslovni model - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - dejanski delodajalec - primerljivi delavci - prikrajšanje pri plači - sodba SEU - zloraba - pogodba o opravljanju storitev - podjemna pogodba
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne vpliva na tožnikov položaj delavca družbe A. d. o. o. za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja.
Ob običajnem teku stvari oziroma, če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, bi 10-letni absolutni zastaralni rok potekel za terjatve po odločbah iz seznama izvršilnih naslovov najkasneje dne 8. 4. 2024 (izvršljivost je nastopila dne 8. 4. 2014, predlog za izvršbo je bil vložen dne 4. 6. 2024). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-COV-2 (Covid-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51. ZSICT člen 45, 45/4.
stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - inflacija - enaka obravnava
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da citirana določba sodišča ne pooblašča, da na podlagi podatka o več kot 10 % inflaciji izvedencu ustrezno zviša višino plačila za opravljeno delo. Že dikcija določbe, da je sprememba višine plačila "možna", nakazuje, da ne gre za avtomatiziran mehanizem, v diskreciji sodišča. Gre za splošno napotilo pristojnemu ministru, da skladno s četrtim odstavkom 45. člena ZSICT uveljavi zvišanje plačila s spremembo Pravilnika.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse na blagajni sodišča - potrdilo o plačilu sodne takse - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZST-1 v drugem odstavku 6.a člena določa, da se v primeru, ko se taksa plača pri blagajni sodišča, šteje, da je plačana na dan plačila pri blagajni sodišča. Hkrati pa zakon v primeru plačila na blagajni sodišča, plačniku ne nalaga obveznosti predložitve potrdila o plačilu v postopku, za katerega je bila plačana.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
pripadajoče zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - nove navedbe - prekluzija - prostorski akt
Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2.
nov tožnik - pridružitev novega tožnika - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadno sosporništvo na aktivni strani - kolektivna tožba - varstvo potrošnikov - dopustnost tožbe
Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.
Preden je sodišče prve stopnje lahko odločilo o glavni stvari (ali se kmetija A. upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine), je moralo predhodno razrešiti vprašanje, ali sporna darilna pogodba predstavlja darilo ali prikriti odplačni pravni posel, pri čemer dejstvo, da je bila darila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, na to ne vpliva, niti ne vplivajo na to presojo prekluzivni roki določeni v 99. členu OZ. Četudi pravdne stranke niso bile stranke sklenjene darilne pogodbe, ima presoja (ne)veljavnost darilne pogodbe pravne učinke samo v tej pravdi in v zapuščinskem postopku, ko se bo ugotavljala obračunska vrednost zapuščine in na tej podlagi višina izplačil njunim dedičem, h katerim bo zavezana tožnica. Na pravice in obveznosti B. B. kot lastnika zaščitene kmetije A. navedeno ne bo v ničemer vplivalo.
Ker tožnica uveljavlja ugotovitveni tožbeni zahtevek (neobstoj darila), je moralo sodišče prve stopnje skladno z določili 181. člena ZPP ugotoviti, ali ima pravni interes zanj. Ta je podan, če tožeča stranka izkaže, da bo, če bo njenemu zahtevku (vsaj delno) ugodeno, imela določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Obstajati mora tožnikova negotovost glede pravnega položaja, pri čemer mora biti ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja toženca. Ker je tožnica dedinja in prevzemnica zaščitene Kmetije C. in s tem zavezana k plačilu nujnih dedičev, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima pravni interes za ugotovitev čim nižje obračunske vrednosti zapuščine, saj bo s tem njena obveznost plačila nujnih dedičev nižja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00084890
ZPP člen 196, 318. ZZK-1 člen 100, 100/1. SPZ člen 44, 44/2.
enotno sosporništvo - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - zamudna sodba - navadno sosporništvo - zaupanje v zemljiško knjigo
Toženca nista enotna sospornika.
O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnih rokov - subjektivni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - končano zdravljenje
Tudi glede terjatve, s katero tožnik uveljavlja povrnitev škode zaradi domnevno prisilne hospitalizacije, pregledov in testiranj, opravljenih brez njegove privolitve; medicinske obravnave v slovenskem jeziku (čeprav je njegov prvi jezik nemščina) in sestrinih lažnih obtožb ob njegovem sprejemu v bolnišnico, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zastaranje začelo teči ob tožnikovem odpustu iz bolnišnice. Takrat je tožnik vedel za vse okoliščine poteka hospitalizacije, hkrati pa je prejel potrdilo bolnišnice, v katerem je povzeta tudi izjava druge toženke, ki ga je prizadela