Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - samostojni podjetnik posameznik - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plača
Res je, da samostojni podjetnik ne prejema plače, a vendar to velja le v primeru, če ni hkrati zaposlen pri drugem delodajalcu. Dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, namreč ne izključuje takšne možnosti, ko bi nekdo, ki posluje kot samostojni podjetnik, plačo prejemal drugje.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32. DZ člen 199. OZ člen 197.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost - povrnitev stroškov preživljanja - premoženjskopravni spor - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - plačilo preživnine - zahtevek za vrnitev preživnine - vrednost spornega predmeta
Tožnica v obravnavani zadevi zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ, ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 110, 110/1, 110/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dolžnost obveščanja - obveznost iz delovnega razmerja - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Tožnik toženke ni obvestil o svoji odsotnosti in zgolj s tem, da je (če sploh) neuspešno klical nadrejene na s tem v zvezi dogovorjeno stacionarno telefonsko številko, še ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja delodajalca iz 36. člena ZDR‑1. Tožnik bi moral poskrbeti, da bi bila toženka dejansko seznanjena z njegovo odsotnostjo z dela in razlogi zanjo, saj bi bilo le tako toženki omogočeno, da temu ustrezno organizira delovni proces.
odgovornost pravne osebe za prekršek - dolžnostno ravnanje - dolžno nadzorstvo
Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je pridružitvena odgovornost pravne osebe v zakonu določena, ker gre za prekršek storjen v imenu, s sredstvi in na račun pravne osebe, torej dejansko za njen prekršek. Zato je treba določbo tretjega odstavka 14. člena ZP-1 razlagati restriktivno. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, katere ukrepe je (poleg seznanitve s pravilnim ravnanjem) za preprečitev kršitev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih izvajala pravna oseba in nato presoditi, ali ti ukrepi zadoščajo za ekskulpacijo, oziroma, ali glede na konkretne okoliščine zadeve morda obstajajo še kakšni drugi ukrepi, ki bi bili primerni in sorazmerni in bi jih ob ustrezni skrbnosti pravna oseba morala storiti. Če so tako ukrepi možni in jih pravna oseba ni izvedla, čeprav bi jih lahko, se ne more izogniti odgovornosti za prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085751
OZ člen 619, 626, 626/1, 626/2, 639, 639/3. ZPP člen 212, 285.
podjemna pogodba - obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla - nepravilna izpolnitev - napake izvršenega dela - razumno potreben čas - zamuda - trditveno in dokazno breme - manjvrednost del - znižanje plačila - alternativnost jamčevalnih zahtevkov - podrejeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - poziv sodišča k dopolnitvi nepopolnih navedb
Znižanje plačila je eden izmed podrejenih jamčevalnih zahtevkov iz tretjega odstavka 639. člena OZ. V skladu z navedenim zakonskim določilom lahko naročnik v primeru, ko podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, napako po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Navedeni podrejeni jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, kar pomeni, da lahko naročnik izbere le enega. S tem, ko je toženka pod točko 1 uveljavljala znižanje plačila v višini 2.488,76 EUR, pod točko 5 pa še strošek odprave napake v višini 2.540,00 EUR je neupravičeno kumulirala alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela.
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma pomanjkanje dokazov opozori že nasprotna stranka. Materialno procesno vodstvo tudi ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko še dodatno pozivati, naj odgovori na ugovor in dokaze tožnika tako, da odbitek iz naslova čiščenja in odvoza odpadkov konkretizira in zanj predloži dokaze.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Sodna praksa je enotna tudi v stališču, da ima kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 pomembne elemente kaznivih dejanj tako proti premoženju kot proti gospodarstvu, saj so z njim očitno kršene premoženjske pravice delavca, saj gre za neupoštevanje plače v pokojninsko osnovo in s tem vpliv na višino delavčeve pokojnine.
ustavitev izvršbe - novo sredstvo izvršbe - nedovoljen predlog
Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku, ki upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali da predlaga predložitev informativnega seznama. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče izvršbo ustavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085511
OZ člen 190, 190/1, 615, 615/1. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 11, 11/1, 95, 95/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - vlaganja - vlaganje v tujo nepremičnino - molče obnovljen zakup - podaljšanje pogodbe - dobroverni lastniški posestnik - zakupna (najemna) pogodba - lastništvo nepremičnine - pravni posel - izostanek pravne podlage - okoriščenje - prikrajšanje - brezplačna uporaba nepremičnine - domneva lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - informativni dokaz z izvedencem - strokovna vprašanja - meje preizkusa v pritožbenem postopku - konkretizacija pritožbenih očitkov - odgovor na pritožbene navedbe - trditveno breme stranke - kršitev pravice do izjave v postopku
Pravila o mejah pritožbenega postopka višjemu sodišču nalagajo, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne in glede teh preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve. Navedbe pritožnice, da je v predlogu za postavitev izvedenca obširno navedla, na katera vprašanja naj ta odgovori, obrazložila pa je tudi, katera vlaganja v nepremičnino je izvedla, ne vsebujejo nobenega konkretnejšega očitka. Prav tako pritožnica ne pojasni, zakaj bi bil izvedenec dolžan predlagati svojo razrešitev. Tudi pritožbene trditve, da izvedensko mnenje ni odgovorilo na večino kritičnih vprašanj, vključno z zelo konkretnimi, so ostale nekonkretizirane, zato tudi nanje višje sodišče ni odgovarjalo.
Zatrjevana vlaganja tožene stranke so iz obdobja, ko tožnica ni bila lastnica spornih nepremičnin, zato slednja niti ni mogla biti obogatena.
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva (prim. 212. člen ZPP) in tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravno relevantnih dejstvih, a le v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da pogodba ni bila izrecno podaljšana. O tem, da se podaljša, je bilo dogovorjeno že v zakupni pogodbi, le pod razveznim pogojem, če zakupodajalec ne bi bil več najemnik, ki pa, to pritožbeno ni izpodbito, ni nastopil. Pritožnica zato ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da podaljšanja ni mogoče domnevati, niti z interperetacijo, da je treba uporabiti zakonske določbe (o transformaciji v pogodbo za nedoločen čas) zato, ker pogodba ne vsebuje izrecno določbe o tem, da gre pasivnost pogodbenih strank šteti za izraz volje po podaljšanju pogodbe še za nadaljnjih deset let.
Pritožba zmotno meni, da bi njeno okoriščenje nastopilo šele s prejemom najemnin od te družbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožbeni zahtevek utemeljen že, če toženi stranki ne uspe izkazati, da spornih nepremičnin ni uporabljala brezplačno. Da bi za uporabo karkoli plačala tožnici, pa tožena stranka v postopku niti ni trdila. Pri tem je dejstvo, da je sodišče prve stopnje nadomestilo oziroma uporabnino prisodilo za prazne prostore, nerelevantno.
Tožbeno breme lastnika je trditi in dokazati, da toženec brezplačno uporablja nepremičnino in za to nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da je bil bodisi dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino.
Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
vmesna sodba - rok za zastaranje - konec zdravljenja - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij - zastaranje
Pravilno je materialnopravno stališča prve stopnje, da je pri ugotavljanju zastaranja treba upoštevati objektivni in subjektivni kriterij za pričetek teka tega roka. V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravočasno plačilo sodne takse
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila v roku, določenem v plačilnem nalogu, ne opravičuje dejstva, da sodne takse ni plačal. Plačilo sodne takse za pritožbo je dopustna procesna predpostavka, ki je dolžnik ni izpolnil, zato je v izpodbijanem sklepu sprejeta odločitev pravilna.