ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
regulacijska začasna odredba - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje je presojo, ali je toženka z ugovornimi navedbami uspela omajati ugotovljeno verjetnost obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, presojalo po določbah ZIZ, vendar v smislu ciljev in temeljnih načel, ki izhajajo iz Direktive 93/13 in kot to izhaja iz sodbe Sodišče EU v zadevi C-287/22, ter 272. člen ZIZ razlagalo evroskladno. Že Sodišče EU je v zadevi C-287/22 pojasnilo, da načelo skladne razlage vključuje tudi obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13.
Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (banka), je materialnopravno vprašanje glavne stvari.
soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - zdravljenje v tujini - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).
Začasna odredba (161. člen DZ) je izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj.
Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka.
določitev stikov med staršem in otrokom - določitev višine preživnine za otroka - stalno prebivališče otroka - skupno starševstvo
Pri skupnem starševstvu je nujna tudi odločitev sodišča o preživljanju otroka (139. člen DZ). Primarno je preživljanje v naravi. Ko je otrok pri enem od staršev, ta starš svojo preživninsko obveznost izpolnjuje neposredno, v naravi (zagotavljanje bivanja, hrane, prevoza, dnevne skrbi itd.). Pri skupnem starševstvu pa se lahko določi denarna izravnava. To ni klasična preživnina, temveč znesek, ki ga starš z večjimi obremenitvami z otrokom ali z večjimi plačilnimi zmožnostmi plačuje drugemu staršu, da se zagotovi čim bolj enoten življenjski standard otroka v obeh gospodinjstvih in pravično porazdeli finančno breme. Denarna izravnava se določi pod pogoji, če čas bivanja otroka pri starših ni enak, ali če ima en starš bistveno boljše materialne in pridobitne zmožnosti. Odločitev o denarni izravnavi pa ne predstavlja matematične operacije. Gre za vrednoto presojo pri kateri sodišče na podlagi prostega preudar
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089769
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2, 375. KZ člen 89, 93. ZKP člen 18.
verodostojnost izpovedbe - mladoletni otrok kot oškodovanec - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kazenska sankcija - odprti oddelek - zapor
Glede posplošeno pritožbeno zatrjevanih nedoslednosti v izpovedbi ml. oškodovanke pritožbeno sodišče na načelni ravni pojasnjuje, da vsebinsko nemerodajna manjša odstopanja ne morejo ključno omajati verodostojnosti bistva izpovedbe. Takšna nihanja so sploh pri ml. oškodovancih, zlasti pri opisovanju travmatičnih dogodkov, pričakovana in psihološko razložljiva, kar je v obravnavani zadevi dodatno potrdil sodni izvedenec dr. B. B., ki je s tehtnim razlogovanjem, da ml. oškodovanka pripoveduje verno, brez tendence po falsifikaciji pripovedi, kakršnemkoli potenciranju, olepševanju, tako da je njeno pričanje verjetno, podprl razumen zaključek, da se ml. oškodovanka ne nagiba k potvarjanju realnosti in da dogodki, ki jih opisuje, najverjetneje niso zgolj plod njene domišljije ali vpliva s strani druge osebe.
Odločilno je, da je ml. oškodovanka glede ključnih okoliščin - narave dejanja, identitete storilca in poteka inkriminiranega dejanja - ves čas izpovedovala konsistentno, pri čemer je njena izpoved notranje logična in življenjsko prepričljiva, nenazadnje pa tudi ustrezno dokazno podprta.
nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga
V tej fazi postopka, ko sodišče plačilni nalog zaradi obrazloženega ugovora zgolj razveljavi in odloči, da bo začelo z obravnavanjem glavne stvari po pravnomočnosti tega sklepa, se vsebinsko ne obravnavajo ugovori tožene stranke. To bo stvar nadaljnjega postopka, ki bo kontradiktoren, torej bosta v tem postopku obe pravdni stranki lahko podajali in dokazovali svoje navedbe.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - varstvo starejšega delavca - soglasje delavca - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Odpoved je nezakonita že zaradi neupoštevanja zakonskih določb o varstvu delavcev pred upokojitvijo, zato se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi trditvami, s katerimi je tožnik izpodbijal odpoved (pravilnost vročitve, skladnost odpovedi s sporazumom o prevzemu delavcev, resničnost poslovnega razloga). Presoja navedenih trditev ne bi mogla vplivati niti na drugačno odmero denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - omejitev - stvarna razbremenitev - preostala delovna zmožnost - časovna razbremenitev
Izvedenka se je argumentirano opredelila tako do bolezenskega stanja na hrbtenici, ki je bilo zdravljeno z operacijo in zahteva stvarne razbremenitve. Kot drugo okvaro zdravstvenega stanja pa je opredelila sladkorno bolezen, ki zahteva dodatni razbremenitvi "ne na višini/ali lestvah in le v dnevnih izmenah". Ob skupni oceni tožnikove preostale delovne zmožnosti, je izvedenka upoštevala vse zdravstvene okvare in učinkovanje obeh skupaj ter podala celovito oceno tožnikove delazmožnosti. Zgolj zaradi preglednosti je izvid in mnenje oblikovan strukturirano, iz ocene pa je razvidna njena celovita presoja. Vsak posameznik je svoja celota in kriteriji za razmejitev ne morejo biti določno opredeljeni, zato gre pri ugotovitvi invalidnosti vedno za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe kot celote.
datum nastanka invalidnosti - popolna nezmožnost za delo - dopolnjena pokojninska doba - gostota pokojninske dobe - pravica do invalidske pokojnine - invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Datum nastanka invalidnosti je v povezavi z izpolnitvijo pogoja dopolnjene pokojninske dobe po določbi 2. alineje 42. člena ZPIZ-2, odločilen za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za določitev datuma nastanka popolne nezmožnosti za delo je ključna bolnišnična obravnava v letu 2023, saj je bila tedaj podana diagnostična ocena ob izjemno utrjeni izločitvi tožnika iz življenjskih tokov ter upadu splošne in kognitivne funkcionalnosti.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 4, 5/2, 61, 61/1, 62, 62/6. ZPP člen 337, 337/1, 358, 358-2, 358-5. ZDSS-1 člen 41, 41/5. Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 4.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - formalni delodajalec - sodba SEU - prikrajšanje pri plači - pojem delodajalca - stroški postopka - prejemki iz delovnega razmerja
Zaradi zlorabe poslovnega modela je toženka odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi - pravočasnost - rok za pripombe na cenitveno poročilo - pravica do izjave - prekluzija navajanja dejstev - nedopustne pritožbene novote
V zvezi s cenitvijo je pomembno, da se da strankam možnost, da se o njej izjavijo, če pa pri tem podajo pripombe, pa je pomembno, da se nanje odgovori. Pomembno pa je tudi, da se pripombe lahko dajo le v roku, ki ga za to določi sodišče, kasnejše pripombe so prepozne in jih sodišče ne upošteva.
V pritožbi dolžnik podaja nove pripombe, ki se nanašajo na prej zatrjevano adaptacijo celotnega nadstropja v letu 2008. Cenilka je v dopolnitvi cenitve pojasnila, da je upoštevala, da se je v letu 2008 opravila celotna prenova nadstropja in tudi opredelila, kaj je upoštevala pri tem. Pritožbena navedba 15 alinej o tem, kaj vse je bilo v letu 2008 obnovljeno, predstavlja nedovoljene pritožbene novote. Teh navedb namreč dolžnik ni podal v roku, ki ga je sodišče določilo za pripombe, prav tako ni pojasnil, zakaj jih v opisanem sodnem roku ni mogel podati. Pritožbeno sodišče zato v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP dolžnikovih v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbenih trditev o obsegu adaptacije v letu 2008 ne more upoštevati.
motenjski spor - začasna ureditev razmerja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izjemni primer - pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku - del pravdnih stroškov
Motenjski spori že sami po sebi predstavljajo začasno varstvo posesti, zato je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ob verjetno izkazani težko nadomestljivi škodi ali grožnji sile.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25. OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZPP člen 5, 243, 252, 285, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14
delna sodba - premoženjska škoda - navadna škoda in izgubljeni dobiček - novo sojenje - ocena višine izgubljenega dobička - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljena pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo: 132. člen OZ, po katerem je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda) ter prvi in tretji odstavek 168. člena OZ, ki določata, da ima oškodovanec pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
DZ člen 262, 295. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
pravdna sposobnost - preverjanje po uradni dolžnosti - odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP
S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je že bila obravnavana v predsodnih postopkih, ki so se končali s pravnomočnima odločbama. Z njima je bila zahteva za priznanje sorazmernega dela pokojnine v obeh postopkih zavrnjena. Postopka sta bila vodena na podlagi zahteve bosanskohercegovskega nosilca zavarovanja za odmero v skladu s 37. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08 - Mp10/08). Z izpodbijano sodbo je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, saj je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP toženec med drugim dolžan zahtevo zavreči, če je bila o isti stvari že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - bolniška odsotnost delavca - poslovni razlog
Kriteriji, po katerih je toženka spremljala poskusno delo tožnika, so bili samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Ker jih po oceni toženke ni dosegel, mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Drži, da so našteti kriteriji lahko tudi podlaga presoji odpovednega razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,1 vendar to ne pomeni, da je odpovedni razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela mogoče vsebinsko enačiti z odpovednim razlogom nesposobnosti, za kar se dejansko zavzema pritožba.
Če bi delavca, kateremu je bila pogodba odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zakonodajalec nameraval glede pravic, povezanih z odpovedjo, izenačiti z delavcem, ki mu je bila pogodba odpovedana zaradi poslovnega razloga, bi to storil na način, kot je npr. za invalide, glede katerih je v drugem odstavku 116. člena ZDR-1 določil, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi invalidnosti in zaradi poslovnega razloga glede pravic, ki niso drugače urejene in glede posebnega varstva pred odpovedjo, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Podaljšanje delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni določeno za primer odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090537
OZ člen 190. DZ člen 64, 64/2, 64/3, 67, 77. ZN člen 47, 47-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 274, 274/2, 274/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - soglasje zakonca - nedovoljeno razpolaganje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - predlog za položitev varščine - izkazanost škode
Tožnikovega védenja o toženkinih obveznostih ali njegovega bančnega pooblastila ni mogoče enačiti z njegovim soglasjem, da toženka svoje dolgove poravnava s sredstvi njegovega posebnega premoženja. Tudi na podlagi prenakazil sredstev z varčevalnega na tekoči (nemški) račun ni mogoče domnevati, da je tožnik soglašal s porabo za toženkine osebne potrebe.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - skrbnost pridobitelja - dejansko izvrševanje služnosti - občasno izvrševanje služnosti - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - odprava neskladnosti - sodbe ni mogoče preizkusiti
Če gre za tako služnost, kjer izvrševanje ni vezano na trajne objekte, temveč se izvršuje le občasno, kot narekuje potreba po poljedelskih delih, je treba meje izvrševanja služnosti označiti tako, da ne prihaja do poljubne uporabe služečega zemljišča, ko lastnik gospodujočega zemljišča vozi enkrat tako in drugič drugače, po možnosti v kolobarskem ciklusu prek zasejane kulture. V takih praviloma podeželskih okoljih je treba zato prostorske meje opredeliti z navedbo posameznih točk, na katerih pot spremeni smer, prav tako tudi razdaljo med temi točkami (širino poti), tudi če stranke in vaščani vedo, kje poteka služnostna pot.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1, 414, 414/1.
obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve - zavrženje zahteve - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zavrnitev pritožbe
Standard novih dejstev in dokazov, na podlagi katerih se lahko kazenski postopek obnovi, je postavljen sorazmerno visoko, saj morajo nova dejstva in dokazi nakazovati na pomembne pravno relevantne okoliščine. Nova dejstva oziroma novi dokazi morajo tako vzbuditi precejšen oziroma resen dvom o ugotovljenem dejanskem stanju.