KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00084199
ZKP člen 10, 357, 357-3. KZ-1 člen 158, 158/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
kaznivo dejanje razžalitve - zavrnilna sodba - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - znaki prekrška - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - plačilni nalog prekrškovnega organa - zavrnitev pritožbe
Opis kaznivega dejanja vsebuje tudi znake prekrška, ne vsebuje pa dodatne okoliščine, ki bi bila značilna le za kaznivo dejanje, zato je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da se oba opisa sklicujeta na določeno ravnanje obdolženca, vidno v zunanjem svetu, pri čemer sta opisa identična glede časa, kraja, načina in sredstva storitve, nenazadnje tudi glede prepovedane posledice, torej je dejstvena podlaga, na katero se sklicujeta tako opis prekrška kot opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi, v bistvenem enaka.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - sklenitev dednega dogovora - privolitev - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka ni nikoli osebno ali po pooblaščenki privolila v sklenitev dednega dogovora kot tudi ne podala pobude za njegovo sestavo. Ugotovilo je tudi, da drugo do peti toženci s svojim ravnanjem niso utrdili tožnika v prepričanju, da bo dedni dogovor sklenjen, s tem, ko so preko svojega pooblaščenca predlagali sklenitev dednega dogovora; navedeno ob dejstvu, da je imela prvo toženka drugo pooblaščenko, po naravi stvari niti ni možno. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožencem ni mogoče očitati povzročitve škode na podlagi 20. člena OZ kot tudi ne na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00084690
ZD člen 213, 213/1, 213/4. DZ člen 67.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnega dejstva - uporaba pravil o dokaznem bremenu - spor glede obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - dvig denarnih sredstev - dvig gotovine s transakcijskega računa - neupravičen dvig denarja iz trr - prenos denarnih sredstev - izločanje skupnega premoženja iz zapuščine - delež na skupnem premoženju zakoncev - skupno premoženje zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - imetništvo denarnih sredstev - posebno premoženje zakonca - terjatev zapustnika - vdova
Bolj verjetno je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca (ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.
Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje, kot (tudi) skupno premoženje z ženo (vdovo).
plačilo uporabnine za nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - družinsko nasilje - fizično nasilje - občutek ogroženosti - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - nastanitev v domu upokojencev - uporaba brez pravne podlage - onemogočanje uporabe solastniku - prikrajšanje solastnika - nadomestitev koristi od uporabe - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Tožnik se je umaknil v dom upokojencev zaradi lastne varnosti pred nasiljem in grdim ravnanjem tožencev. Izpolnjeni so zakonski pogoji za plačilo uporabnine.
Predmetno izvedensko mnenje je bilo v času prvega naroka glavne obravnave staro že več kot dve leti. Takšno obdobje je tudi po oceni pritožbenega sodišča predolgo, da bi izdelano izvedensko mnenje zanesljivo izkazovalo aktualno zdravstveno stanje obdolženke in bi sodišče prve stopnje moralo še pred njenim zaslišanjem brez dvoma ugotoviti njeno procesno sposobnost na način, da bi odredilo psihiatrični pregled po določbi 265. člena ZKP.
Predloženo zdravniško opravičilo je potrebno obravnavati kot javno listino, saj je sestavljeno in podpisano s strani zdravnika, torej s strani osebe, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika. Če sodnik podvomi v pravilnost zdravnikovega mnenja, lahko vedno angažira za to strokovno usposobljene osebe, ne more pa samo ocenjevati obdolženčevega zdravstvenega stanja, saj za to nima ustreznega znanja.
Pravica obdolženca je, da se izjavi o izvedenskem mnenju in da z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom izpodbija pravilnost mnenja postavljenega izvedenca. Sodišče bi tako moralo, ker obramba nima strokovnega znanja, da bi lahko le na podlagi pisnih argumentov strokovnjakov izpodbijala mnenja sodnih izvedencev, dati obrambi možnost, da tudi z neposrednim zaslišanjem dr. E. E. na obravnavi in njegovim soočenjem s postavljeno izvedenko preizkusi njeno mnenje.
Ker sodišče dr. E. E. in izvedenke dr. D. D. ni soočilo, čeprav je bilo mnenje dr. E. E. ključno za dokazovanje procesne nesposobnosti obdolženke, je sodišče prve stopnje kršilo pravico obdolženke do obrambe in je tako podana kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084195
ZPP člen 11. SPZ člen 66, 67, 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - protipravnost vznemirjanja - poseg v solastnino - dovoljenje lastnika - upravičenja solastnika - varstvo solastnika - imisije - prekomerne imisije - ureditev poti - parkiranje - odvodnjavanje meteornih voda - zloraba procesnih pravic
Sodišče ni upoštevalo procesnih dejanj toženke, ki jih tožeča stranka ocenjuje kot zavlačevalna (vključno s predlogi za prekinitev postopka). S tem je preprečilo zatrjevano zlorabo pravic in pravilno uporabilo 11. člen ZPP.
Ker je imela toženka za očitane posege pri ureditvi spornega dela solastne poti (dvig terena, tlakovanje površine, postavitev opornega zidu) veljavno obligacijsko podlago (dovoljenje lastnika zemljišča in med vsemi solastniki sklenjen dogovor o načinu uporabe poti), ni zakonskih pogojev za zahtevano zaščito pred vznemirjenjem zaradi navedenih ravnanj, ker niso (bila) protipravna.
SPZ člen 67, 67/2, 67/3, 67/4. ZNP člen 35, 35/5, 37, 116. ZPP člen 181, 181/2, 185. ZIZ člen 273. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.
solastnina - upravljanje s stvarjo v solastnini - očiščenje kanalizacijskega jaška - posli rednega upravljanja - nujni posli - nujna vzdrževalna dela - soglasje solastnikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe - sprememba predloga v nepravdnem postopku - pravovarstveni interes - prenehanje pravovarstvene potrebe za odločanje - stroški nepravdnega postopka - postopek za ureditev razmerij med solastniki - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški postopka
Ker je nasprotni udeleženec dopustil dostop do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja na podlagi začasne odredbe, ker je bilo očiščenje izvedeno in se kasneje potreba po njem ni več izkazala, je odpadla tudi potreba po zahtevanem sodnem varstvu. Iz navedenega razloga in ker je predlagatelj vztrajal pri svojem (prvotnem) predlogu oziroma ker predloga zaradi njegove izpolnitve ni umaknil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog zavrne.
Prestopanje višjega praga - stopnice v obravnavnem primeru ni predstavljalo nevarnosti za nastanek znatnejše škode, ki bi od toženca terjala posebno ukrepanje (opozarjanje na nevarnost z opozorilnimi napisi). Naziranje o protipravnem ravnanju toženca, ker ni namestil dodatnih opozorilnih napisov, je zmotno.
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2. URS člen 19.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno zastopanje po odvetniku - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prisilni ukrep - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pravica do osebne svobode - temeljna jamstva poštenega postopka - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - načelo avtonomije volje strank - razrešitev skrbnika - posebno varstvo in skrb - nujnost in sorazmernost ukrepa - individualna ogroženost - duševna motnja - zdravstveno stanje - zdravstveni karton - zaslišanje priče
Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.
ZAgrS člen 2, 2/1, 7. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 2/2.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - sposobnosti biti stranka - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - pravno odločilna dejstva
Vpis agrarne skupnosti, ponovno vzpostavljene in organizirane na podlagi ZPVAS, v register agrarnih skupnosti, je pogoj za uporabo določb (tudi 7. člena) ZAgrS.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - obnova postopka - obnovitveni razlogi - sodba SEU - načelo pravnomočnosti - poseg v načelo pravnomočnosti - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - restriktivna razlaga - postopkovna pravila - nacionalno pravo - načelo enakovrednosti - sprememba sodne prakse - načelo učinkovitosti - izčrpanost pravnih sredstev
Postopkovna pravila so stvar nacionalnega prava. Skladno z načelom enakovrednosti postopkovna pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne položaje v nacionalnem pravu, skladno z načelom učinkovitosti pa ne smejo biti izoblikovana tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red EU.
Varstvo potrošnika ni absolutno, pravo EU nacionalnega sodišča ne zavezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tako neuporabo lahko odpravila kršitev določbe iz Direktive 93/13, ne glede na njeno naravo, če sta spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - nagrada odvetnika - potrebni pravdni stroški - nagrada za pripravljalno vlogo - brezplačna pravna pomoč
Kateri in kolikšni stroški so bili tožničini pooblaščenki povrnjeni za opravljeno brezplačno pravno pomoč v tej pravdi, je za presojo upravičenosti tožnika do povrnitve njegovih stroškov tega postopka nepomembno.
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16, 16/1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - tuj državljan kot tožnik - meddržavna pogodba
Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZMZPP makedonskemu državljanu ni dovoljeno nalagati tožniške varščine, četudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zahteva po založitvi varščine seveda toliko bolj ni dopustna v primeru, ko ga ima.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - plačilo stroškov postopka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povračilo potnih stroškov - odsotnost iz pisarne - sedež pooblaščenca - stalno prebivališče - svobodna izbira odvetnika - neprerekane navedbe
V obravnavanem primeru si je toženka izbrala pooblaščenko zunaj sedeža sodišča. Sodišče prve stopnje je toženki priznalo tudi potne stroške pooblaščenke toženke za prihod iz Ljubljane v Črnomelj in nagrado zaradi odsotnosti pooblaščenke iz pisarne. V pritožbi je tožnik izpodbijal nastanek potnih stroškov pooblaščenke in stroškov zaradi odsotnosti z navedbo, da se pooblaščenka toženke, ki je sicer domačinka iz D., na naroka ni pripeljala iz Ljubljane. Ker toženka v odgovoru na pritožbo te pritožbene navedbe ni izrecno prerekala, se šteje za priznano (214. člen ZPP).
sklep o stroških postopka - vrednost odvetniške točke - vrednost spornega predmeta - obračun odvetniške storitve - tarifna uvrstitev
V tistih pravdnih postopkih, v katerih je za določitev vrednosti odvetniške storitve relevantna vrednost obravnavanega predmeta, se vrednost storitve oblikuje tako, da se v denarnem znesku izražena vrednost spornega predmeta deli z vrednostjo odvetniške točke. Količnik predstavlja vrednost spornega predmeta, izraženo v točkah. Z umestitvijo te ugotovljene vrednosti v lestvico iz tarifne št. 19/1 OT, pa se določi vrednost odvetniške storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
procesne predpostavke - notarski zapis - res transacta
Neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - načelo sorazmernosti - posebno varstvo in skrb - žrtev nasilja v družini
V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.
ZPP člen 7, 212, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - obstoj pogodbe - poroštvena pogodba - pogodba o poroštvu - porok - popust - plačilo pregleda blaga - solidarni porok - obveznosti kupca - obveznosti solidarnega poroka - gospodarska pogodba - neplačilo
Ker se je toženec s Pogodbo o poroštvu zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik izpolnil vsako posamično zapadlo obveznost glavnega dolžnika po Pogodbi o poslovnem sodelovanju (sklenjeni med glavnim dolžnikom in tožnico), glavni dolžnik pa je pri tožnici naročil in prejel blago, specificirano po računih v višini 1.524,70 EUR, ki jih glavni dolžnik ni plačal, je utemeljen zahtevek za plačilo zahtevanega zneska 1.524,70 EUR od toženca kot solidarnega poroka (1012. člen OZ2, 435. člen OZ3).