oprostitev plačila sodnih taks - vložitev zahteve po vložitvi tožbe
Ker je tožnica vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks šele po vložitvi tožbe, jo je sodišče lahko oprostilo plačila teh taks, čeprav je tožnica predlogu priložila vsa dokazila, šele od vložitve tega predloga dalje.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - odpravnina
Tožnik je bil zakonito razrešen z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Izkazan je bil predpisan razlog za razrešitev, odločitev je sprejel za to pristojni organ po predpisanem postopku. Njegova odločitev ni bila izsiljena. Zato ni bilo podlage za izplačilo odpravnine, saj za kaj takega niso obstajali s pogodbo dogovorjeni pogoji.
disciplinski postopek - dokazanost kršitev delovnih obveznosti
Ker ni bilo dokazano, da bi tožnik storil očitane kršitve, oziroma, da bi njegovo ravnanje imelo znake očitanih hujših kršitev, tožena stranka ni imela ne dejanske ne pravne podlage za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti in za izrek disciplinskega ukrepa.
Prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije po 51. členu ZPPSL je zakonito, če je delodajalec ob sprejetem programu in ob drugih določbah prvega do četrtega člena navedenega člena, upošteval tudi merila, ki jih določa peti odstavek. Le na podlagi teh meril lahko delodajalec odloči, katerim delavcem bo prenehalo delovno razmerje. ZPPSL je v razmerju do ZDR poseben predpis. Določbe ZDR je uporabiti le v primeru, če ZPPSL posameznih vprašanj ne ureja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21674
KZ člen 301, 301/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Bistvo skupine, neorganizirane množice najmanj petih ljudi, opredeljene v 301. členu KZ, je združitveni namen storilcev za nasilniško delovanje. Za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno, kdo v skupini je neposredno izvrševal nasilje.
Storilec kvalificirane oblike kaznivega dejanja po 2. odstavku 301. člena KZ, ko je z delovanjem take skupine kdo hudo telesno poškodovan, mora biti v malomarnem odnosu do posledice kot rezultata delovanja skupine.
Ker je bil ugovorni organ tožene stranke še pravočasno (pred odločanjem) seznanjen s potrdilom o zdravstveno upravičeni odsotnosti pokojne A. R. z dela, ne bi smel zavrniti njenega ugovora, ampak bi moral, če ne bi verjel predloženemu potrdilu, izvesti postopek, v katerem bi dokazal, da njeno zdravstveno stanje ni bilo tako, kot se to zatrjuje v zdravniškem potrdilu, in da je bila tožnica za delo sposobna. Samo v takem primeru bi imel zakonito podlago za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja, saj bi lahko prišlo do ugotovitve neupravičene odsotnosti z dela, ta pa je bila, ker je bila daljša od petih dni, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Navajan podatek o 1000 DEM plače je splošen podatek, ki naj bi ga tožnik dobil celo od tistega, ki jo dobiva, pri čemer ni vedel, ali je podatek točen ali ne. Zato v obravnavanem primeru ne gre za izdajanje poslovne tajnosti.
Kršitve, ki se delavcu očitajo, morajo biti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka vsebinsko, časovno in pravno opredeljene. Opis dejanja mora vsebovati vse znake, ki jih splošni akt določa za očitane kršitve in naveden mora biti čas storitve posamezne kršitve. Disciplinska komisija in nato tudi sodišče, lahko o disciplinski odgovornosti delavca odločata le v okviru opisa (opredelitve) dejanj v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka (objektivna identiteta zahteve pristojnega organa in odločbe disciplinskega organa). Ne zadošča zgolj nedoločen opis ravnanja, ki prepušča disciplinski komisiji sami ugotovitev, kaj je delavec storil in kdaj. Na jasno vsebinsko in časovno določenost očitanih kršitev že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka so vezane tudi druge pomembne pravne posledice: vprašanje zastaranja, načelo ne bis in idem, zagotavljanje pravice do obrambe. Načelo ugotavljanja materialne resnice kot eno temeljnih načel, tako v disciplinskem postopku kot v sodnem postopku, zahteva, da se v postopku za ugotovitev delavčeve odgovornosti popolnoma in po resnici ugotovijo dejstva, na katerih bo temeljila odločitev o disciplinski odgovornosti in njenem obsegu. Materialno pomembna dejstva, torej dejstva, ki tvorijo znake dejanskega stanu disciplinske kršitve, morajo biti dokazana, torej ugotovljena s popolno gotovostjo, v nasprotnem primeru se sicer po načelu in dubio pro reo šteje, da ne obstajajo. Bistvo tega načela je v tem, da se pri dvomljivem dejanskem stanju vzame za ugotovljeno tisto možnost, ki je ugodnejša za kršitelja. To pomeni, da morajo biti vsa dejstva, ki bremenijo delavca, v disciplinskem postopku (tako predsodnem kot sodnem) ugotovljena in dokazana, sicer se šteje, da ne obstajajo. Nasprotno pa je treba vsa dejstva, ki so v prid kršitelju, če se pojavi dvom, da morda obstajajo in ta dvom z gotovostjo ni izključen, šteti kot da obstajajo.
prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje predpisanih pogojev - znanje slovenskega jezika - delovni invalid
Dejanska podlaga sodbe je bila ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja - aktivnega znanja slovenskega jezika - za ohranitev delovnega razmerja v organih carinske službe. Njegova obveznost po drugem odstavku 40. člena Zakona o carinski službi je bila pridobitev pisnega dokaza, da aktivno obvlada slovenski jezik. Ta dokaz je moral pridobiti do 25.6.1993, če je hotel še naprej ostati zaposlen v državnem organu. Ob ugotovitvi, da tožnik predpisanega pogoja aktivnega znanja slovenskega jezika ne izpolnjuje, je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnikovo neznanje slovenskega jezika nima nobene zveze z njegovo invalidnostjo, zato tožena stranka ni bila dolžna te okoliščine upoštevati pri iskanju ustreznega dela za tožnika kot invalida in mu zaradi tega ponujati zaposlitve na delovnem mestu, na katerem se znanje slovenščine ne zahteva.
Nestrinjanje z oceno delovne uspešnosti je zahtevalo sprotno mesečno ugotavljanje pravilnosti ocene, ki je bila podlaga višine osebnega dohodka. Razlika v plači se je lahko uveljavljala samo preko izpodbijanja ocene, to pa pomeni, da zahtevek ni mogel biti samo denarna terjatev. Taka je lahko postala šele posledično, če je bila zaradi napake ali pomanjkljivosti odpravljena ali razveljavljena mesečna ocena delovne uspešnosti.