zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Oporekanje dokazni oceni sodišča predstavlja uveljavljanje (sicer pritožbenega) razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
S povzetjem določbe 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu v letu 1994, vlada ni kršila zakona in ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21724
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 354, 354/1.KZ člen 184, 184/2.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - pravna relevantnost predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - varstvo oseb
Obtožba je poleg očitka, da sta bili oškodovanki zaupani obsojencu v varstvo, vsebovala tudi očitek, da sta mu bili zaupani v oskrbo z navedbo konkretnih okoliščin. Slednje je sodišče izpustilo iz izreka sodbe in navedlo, da sta bili oškodovanki obsojencu zaupani le v varstvo. S tem ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo.
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja, zakaj naj bi bili predlagani dokazi pravno relevantni, torej takšni, da bi bila lahko z njihovo izvedbo pravno pomembno dejstva ugotovljena drugače kot v pravnomočni sodbi. Zato sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Pojem varstva iz 2. odstavka 184. člena KZ obsega vse možne oblike zagotavljanja varnega življenja oseb, ki uživajo takšno varstvo, torej tudi skrb za njihovo varnost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sklepa in zapisnikom o zaslišanju priče - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21868
KZ (1977) člen 132, 132/1-3.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
zloraba pooblastil - protipravna premoženjska korist - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Izvršitvena oblika kaznivega dejanja zlorabe pooblastil po 3. točki 1. odstavka 132. člena KZ-77, ki je pomenila posebno obliko goljufije, je bila podana, če je storilec prikazal organom, pristojnim za odobritev sredstev ali ugodnosti, drugačno stanje od resničnega in s tem dosegel, da je prišla organizacija v takšen položaj, da so se zanjo lahko uporabili veljavni predpisi, ki so predvidevali pridobitev sredstev ali ugodnosti. Korist je morala biti premoženjska in protipravna, torej taka, da organizacija po veljavnih predpisih glede na svoj dejanski položaj do nje ni bila upravičena.
Ker je bila premoženjska korist odvzeta gospodarski družbi in ne obsojencema, tadva iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ne moreta vložiti, saj je v tem delu zahteva podana le v korist gospodarske družbe, ne pa obsojencev. V zvezi s to odločitvijo bi lahko le gospodarska družba, če bi bila mnenja, da je bila premoženjska korist odvzeta v nasprotju z 98. členom KZ oziroma da postopek ni tekel v skladu z določbo 500. člena ZKP, podala pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - načelo vzročnosti - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - krivdna odgovornost
Mirujoč voziček sam po sebi ni predstavljal povečane nevarnosti za nastanek tožnikove škode. Vzrok za nastanek škode je bil v premiku vozička, katerega imetnik je bila prvo tožena stranka (delodajalec). Ker pa je do škode prišlo zaradi samovoljnega ravnanja tožnika, izven okvira njegovih delovnih nalog, objektivna odgovornost prvo tožene stranke ni podana. Kljub njeni dolžnosti, da skrbi za varnost delavcev ji tudi ni mogoče naložiti obveznosti, da tožniku vsak čas fizično prepreči samovoljno uporabo vozička. Ker je tožnik povsem zanemaril skrb za lastno varnost, je za nastalo škodo izključno odgovoren.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - branje zapisnika o izpovedbi priče po sklepu senata - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pritožbena seja
Ker so bili skladno s 3. odstavkom 307. člena ZKP podani pogoji, da je sodišče opravilo glavno obravnavo v obsojenčevi nenavzočnosti, zagovornik v zahtevi zmotno trdi, da bi moralo biti za to podano njegovo soglasje. Citirana določba namreč zahteva le navzočnost, ne pa tudi soglasja zagovornika.
Tožeča stranka v času od leta 1991 dalje v Republiki Sloveniji ni opravljala nobenih svojih bistvenih življenjskih dejavnosti, ki so sestavina zakonskega pojma: "dejanskega življenja". Zato je tožena stranka v s tožbo izpodbijani odločbi pravilno odločila, ko je zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.
Sporazum med SFRJ in Republiko Italijo o ureditvi osebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prometa med obmejnimi območji (Videmski sporazum, Uradni list SFRJ, MP, 10/86) člen 4, 4-1a. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 13, 16.ZDRS člen 40. ZTuj člen 81.
potne listine - prepustnica - državljan ene od republik nekdanje Jugoslavije
Osebi, ki je državljan ene od republik nekdanje Jugoslavije, ki stalno živi na območju Republike Slovenije, ki je z Videmskim sporazumom določeno za "maloobmejno območje" ni mogoče izdati prepustnice, ker se te po Videmskem sporazumu lahko izdajo le državljanom Republike Slovenije. Prepustnica se po predpisih o potnih listinah šteje za potno listino, s katero se izkazuje istovetnost in tudi državljanstvo, zato je tudi zaradi tega ni mogoče izdati nedržavljanu Republike Slovenije.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za odobritev
Pogojni odpust s prestajanja kazni zapora je mogoče ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev odobriti le osebi, ki je na prestajanju kazni, ne pa osebi, ki ima zaradi zdravstvenih razlogov prekinjeno prestajanje kazni. Čas, ko traja prekinitev prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, se ne všteva v čas prestajanja kazni.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - zapornik
Ob upoštevanju okoliščine, da prisilni ukrep okupatorja oziroma njegovih sodelavcev nesporno ni trajal nepretrgoma najmanj tri mesece, ni izpolnjen eden izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Kadar tožniku, ki je nemške narodnosti, v upravnem postopku ni bila dana možnost dokazovanja lojalnosti in je v tožbi izrecno uveljavljal to pomanjkljivost, bi se moralo sodišče prve stopnje do tega tožbenega ugovora opredeliti. Ker je bilo v upravnem postopku nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ni bilo podlage za odločanje na seji, zlasti zato, ker je tožnik predlagal izvedbo glavne obravnave. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku z izvedbo glavne obravnave dati tožniku možnost dokazovanja okoliščin, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili tožnik in njegova dva starša že v avgustu leta 1940, torej pred pričetkom vojne oziroma pred italijansko okupacijo dela slovenskega ozemlja, izpostavljeni nasilnemu dejanju oziroma prisilnemu ukrepu tedanje italijanske oblasti, vendar na podlagi njene tedaj veljavne zakonodaje, in na ozemlju, ki je tedaj sodilo pod Italijo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče tožene stranke, da v obravnavani zadevi ne gre za prisilni ukrep oziroma nasilno dejanje po določbah ZZVN.
dovoljenje za gradnjo - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - nedopustnost ugovora lokacije pri izdaji gradbenega dovoljenja
Pravnomočno zavrnjen ugovor lokacije oziroma nedovoljenosti dejavnosti mehanske obdelave kovin ni razlog, ki bi se nanašal na dopustnost in ustreznost gradbenega dovoljenja.
Ni žrtev vojnega nasilja oseba, ki je bila prisilno mobilizirana v enote SS, ker to niso bile enote redne nemške vojske, temveč enote nacistične stranke (4. člen ZZVN).
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 9, 10.
prošnja za azil - mladoletni prosilec
Priznanje azila v Republiki Sloveniji bi bilo celo proti koristim mladoletnega prosilca, ki so v ponovni združitvi z njegovo materjo, ki živi v izvorni državi in kateri je bil mladoletni prosilec dodeljen po razvezi njegovih staršev, saj v Sloveniji nima urejenega statusa, pa tudi prošnja njegovega očeta za azil v Republiki Sloveniji je bila zavrnjena.
Tudi če je bila oseba rojena materi v taborišču G., ji poleg statusa taboriščnice za čas od rojstva do odhoda iz G., pripada tudi status begunke za čas od odhoda iz G. pa do 15.5.1945, ker se tako kot njena mati ni mogla vrniti na materin dom, ker je bil ta požgan. Na njen status begunke ne more vplivati dejstvo, da na domu svoje matere ni nikoli prebivala, ker je bil ta požgan, preden se je rodila.
Tožnik je imel v upravnem postopku ob pogojih, ki jih določa ZUP, možnost uporabiti institut molka organa in s tem vplivati na pospešitev postopka, če pristojni upravni organi o njegovi zahtevi niso odločili v predpisanih rokih.
pripor - ponovitvena nevarnost - grožnja s kaznivim dejanjem - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki se nanaša na storitev kaznivega dejanja, s katerim grozi obdolženec, je podan tudi, ko je mogoče na podlagi ugotovljenih okoliščin utemeljeno sklepati o obstoju realne nevarnosti, da bo obdolženec storil tudi drugovrstno kaznivo dejanje kot tisto, za katerega je uveden kazenski postopek.