ZUS člen 73.ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotavljanje državljanstva
Ker tožeča stranka ne izpodbija presoje glede nemške narodnosti, odsotnosti iz države na dan 4.12.1948 in tudi ne dokazne ocene, da izvedeni dokazi niso izkazali lojalnega razmerja, zaradi česar domneva nelojalnosti ni bila izpodbita je bila pravilno uporabljena določba 3. odstavka 63. člena ZDen in določba 2. odstavka 35. člena ZDrž.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21663
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
silobran - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih (silobran) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov o okoliščinah v zvezi s silobranom.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po ustaljeni ustavno sodni praksi je pri odločanju o priporu glede utemeljenega suma dopustno sklicevanje na sklep o uvedbi preiskave, če je utemeljen sum v njem pravilno obrazložen in če okoliščine, ki ga utemeljujejo, še vedno obstajajo.
Pri odločanju o priporu se sodišče ne sme spuščati v oceno nasprotujočih si dokazov, njihove zanesljivosti in verodostojnosti, ker je to predmet presoje razpravljajočega senata po opravljeni kontradiktorni glavni obravnavi. Zato sodišče druge stopnje ni bilo dolžno odgovarjati na pritožbene navedbe, s katerimi je zagovornica izpodbijala utemeljen sum na podlagi lastne presoje dokazov in dejstev.
Dokazi, ki so bili zakonito pridobljeni na podlagi odredbe, izdane na podlagi 152. člena ZKP, se lahko uporabljajo tudi zoper drugo osebo, zoper katero ni bil odrejen ta ukrep, če je ta pri izvršitvi kaznivega dejanja sodelovala z osebo, zoper katero je bil odrejen ukrep.
Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki je temeljni pogoj za pripor in ki mora biti med kazenskim postopkom vseskozi podan, sicer lahko omaje spoznanje, da sklepanje o njem temelji na nedovoljenem dokazu, na katerega sodišče ne sme opreti sodne odločbe. Vendar pa mora sklepanje o (ne)dovoljenosti dokaza temeljiti na zanesljivo ugotovljenih procesno pomembnih dejstvih, ki izhajajo iz pravnomočnega sklepa o priporu, ne pa na dejstvih, ki se prvič zatrjujejo šele v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
povrnitev škode - odgovornost za drugega - objektivna odgovornost države za delo policistov - uporaba prisilnih sredstev - vmesna sodba
Obe sodišči sta ugotovili, da ves čas trajanja dogodka tudi obnašanje tožnika ni bilo primerno. Intervencija policistov je bila zato potrebna. Dogodek je trajal daljše časovno obdobje. Pri tem pa je pomembna ugotovitev obeh sodišč, da se je situacija v času, ko je prišlo do poškodbe tožnika, že umirila, zaradi česar takrat sploh nobena intervencija policistov ni bila več potrebna. Iz ugotovitev obeh sodišč celo izhaja, da tožnik v tej fazi poteka dogodkov policistu J. ni nudil prav nobenega fizičnega odpora in se mu je celo umikal. Zato, kot sta pravilno zaključili obe sodišči, proti tožniku ni bilo treba uporabiti nobenega od sicer v zakonu in navodilu predvidenih prisilnih sredstev, kaj šele sredstvo, ki v navedenih predpisih sploh ni predvideno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21886
URS člen 39, 39/1.KZ člen 172, 172/2, 172/5.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - izključitev protipravnosti - dokaz resnice - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - osebe iz javnega življenja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe
Čeprav v izreku pravnomočne sodbe glede kaznivega dejanja opravljanja po 1. in 2. odstavku 172. člena KZ niso sistematično razmejena dejstva, ki jih je obsojenec trdil o zasebnem tožilcu, od dejstev, ki jih je raznašal ter tudi ne, katera se nanašajo na njegovo osebno in katera na družinsko življenje, ne gre pri tem za pomanjkljivost, zaradi katere je izrek nerazumljiv.
Novinar se vsekakor lahko sklicuje na izključitev protipravnosti po 5. odstavku 172. člena KZ, vendar samo, če gre za dopusten poseg v posameznikovo pravico do zasebnosti in njegovih osebnostnih pravic.
Ker pri zasebnem tožilcu ne gre za osebo iz javnega življenja, katere javno udejstvovanje je bilo takšno, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče sklepati, da je opis v izreku pravnomočne sodbe navedenih dogodkov pomemben za predstavitev njegovega značaja, dejanj in mišljenja in da je slednje bilo v javnem interesu, obsojenec ne bi smel uporabiti dejstev in okoliščin iz osebnega in družinskega življenja zasebnega tožilca v inkriminiranem članku brez njegove privolitve.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2. ZPP (1977) člen 141, 183. Sodni red člen 92, 92/1, 92/2.URS člen 22, 62. Pogodba med FLRJ in R Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 11, 14.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - napake v postopku na podlagi zaprosila
Dejstvo, da naše sodišče kot zaprošeno sodišče nasprotnega udeležnca ni pravilno vabilo za sprejem sodnih pisanj (tožbe in poziva k odgovoru nanjo), ko pa mu je osebno vročilo pisanja, ga ni poučilo, da sme odkloniti sprejem, ker pisanja niso v slovenskem jeziku ali prevodu, pomeni takšno nepravilnost v postopku, da mora sodišče zavrniti priznanje tuje zamudne sodbe. Pravilnost vročitve sodnega pisanja avstrijskega sodišča se presoja po naših predpisih. Naše sodišče vzame v postopek prošnjo avstrijskega sodišča, čeprav pisanje ni v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Za presojo kaznivosti obsojenčevega ravnanja, pravno opredeljenega kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ, ni pomembno, kako je obsojenec sam dojemal oziroma pojasnjeval svoje grožnje in ali jih je nameraval uresničiti, kot tudi ne, ali je bil del grožnje, izražene v slikoviti, krajevno obarvani prispodobi, sploh uresničljiv. Upoštevati je treba namreč okoliščine, v katerih so bile grožnje izrečene.
Glede na določbo 1. točke 13. odstavka 126. člena KZ se za manjšo premoženjsko korist, škodo ali vrednost šteje znesek, ki ne presega ene polovice uradno objavljene povprečne mesečne čiste plače v Republiki Sloveniji v gospodarstvu v času storitve kaznivega dejanja, ne pa, kot meni zagovornik, v času sojenja.
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja. Pri tem je delitev opravil nujna. Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju. Dohodki so namreč samo eden od elementov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju.
žrtev vojnega nasilja - upravni spor - smrt stranke - prekinitev postopka
Ker je tožnik med postopkom (upravni spor) umrl, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je postopek prekinilo (1. odstavek 16. člena ZUS v zvezi s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
S tem ko zagovorniki zatrjujejo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presodilo nekatere dokaze, ne da bi pri tem navedli, kateri so ti dokazi, je povsem jasno, da uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je zmoten zaključek sodišča, da napada ni več bilo, češ da ni bila ugotovljena, še manj pa ne dokazana niti najmanjša okoliščina, ki bi kazala, da je oškodovanec z napadom prenehal, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - izvajanje dokazov
Ker vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri zatrjevanju kršitve kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, pač pa iz dejstev, ki jih zatrjuje zgolj on, v tem delu uveljavlja po vsebini razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ker je bil odvetnik obsojencu postavljen za zagovornika le do pravnomočnosti sodbe (4. odstavek 70. člena ZKP), je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil odvetnik, ki ni imel te pravice (1.
odstavek 421. člena ZKP), zato jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 8, 8/1-1. ZUS člen 73.
pridobitev državljanstva - presoja izpolnjevanja pogojev - nevarnost za obrambo države
Tožeča stranka je bila udeleženec neposrednega bojnega delovanja, ko je prišlo do oboroženega spopada med tankovsko enoto JA, v kateri je bila tudi ona (s činom majorja in na položaju namestnika komandanta za operativne zadeve) in pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in ne le pasivni opazovalec.