ZIZ člen 15, 100, 100/1, 143, 151. ZIZ-A člen 122, 122/1.ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na sredstva na računu samostojnega podjetnika - sedež banke - krajevna pristojnost - sprememba zakona - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka. Krajevna pristojnost se določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga ostane pristojno še naprej, pristojnost se ustali. Sprememba ZIZ torej ni okoliščina, ki bi vplivala na spremembo krajevne pristojnosti.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1, 36, 37, 37/1.ZDRS člen 39. ZUS člen 73.
ugotovitev državljanstva
Ker pokojna oseba na dan 6.4.1941 ni imela domovinske pristojnosti na ozemlju takratne Kraljevine Jugoslavije in ker ni imela državljanstva takratne Kraljevine Jugoslavije, tudi na dan 28.8.1945 ni postala državljanka nove Jugoslavije (1. odstavek 35. in 37. člena ZDrž).
ZUS člen 72, 72/4, 73. ZUN člen 50, 51, 73, 73/1, 76c. ZGO člen 37a.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez predpisanih dovoljenj
Investitor mora pred pričetkom gradnje oz. drugega posega v prostor pridobili za tak poseg predpisano dovoljenje (lokacijsko dovoljenje, odločbo o dovolitvi priglašenih del). Če takega dovoljenja nima, je dana podlaga za ukrepanje urbanističnega inšpektorja po 73. členu ZUN. Na ukrepanje pa ne vplivajo razlogi, zaradi katerih je investitor gradil brez dovoljenj.
ZUS člen 73. ZUN člen 50, 50/2-4, 51, 51/4, 71, 73. ZUP (1986) člen 76.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez predpisanih dovoljenj
Za poseg v prostor (zabijanje pilotov v rečno strugo in nasipanje brega reke od pilotov do brežine) bi moral imeti investitor lokacijsko dovoljenje. Ker tega ni imel, je bilo ukrepanje urbanističnega inšpektorja po 73. členu ZUP zakonito in pravilno.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Izpodbijani del pravnomočne sodbe obsega odločitev o citiranem ugotovitvenem zahtevku, glede katerega si tožeča stranka po nasprotni tožbi ni zagotovila pravice do revizije, ker zanj ni navedla vrednosti spornega predmeta. Drugi del izpodbijane sodbe pa se nanaša na plačilo zneska 763.726 SIT, vrednost tega dela izpodbijane sodbe pa ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), tako tudi v tem delu revizija ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VS07278
ZOR člen 53, 53/2, 53/3, 103, 103/1.ZLS člen 18, 19a, 19b, 19c, 19č, 51, 51/3. ZLS-H člen 3, 5.ZUODNO člen 4, 4/1, 4/2.ZPP člen 377, 378, 384, 384/1, 384/4.URS člen 25.
dovoljenost revizije - darilna pogodba - zavrženje revizije - sklep o dopustitvi stranske intervencije - pritožba - nedopusten nagib - lokalna samouprava - ničnost darilne pogodbe - prisilni predpisi - pravna subjektiviteta krajevnih skupnosti (KS) - neusklajenost krajevne skupnosti s sistemom lokalne samouprave - ukinitev krajevnih skupnosti - prehod premoženja na podlagi zakona - neodplačno razpolaganje krajevne skupnosti s premoženjem pravica do pravnega sredstva
Ker je za novoustanovljene občine veljala prepoved neodplačnega razpolaganja s svojim premoženjem, je ista prepoved veljala tudi za krajevne skupnosti, ki so kot sestavni deli občine opravljale lokalne zadeve javnega pomena. Zato je darilna pogodba z dne 14.5.1998, s katero je Krajevna skupnost G. podarila tožencu sporne nepremičnine, po prvem odstavku 103. člena ZOR nična, saj je sklenjena v nasprotju s prisilnim predpisom iz tretjega odstavka 51. člena ZLS.
Nedopusten je bil nagib tožene krajevne skupnosti pri sklepanju darilne pogodbe, da se tako tudi onemogoči z zakonom določen prehod premoženja na občino.
Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o stranski intervenciji ni sklep, s katerim se pravdni postopek konča.
telesne bolečine - strah - skrbnost dobrega strokovnjaka - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost šole - organizacija športnega dne - drsanje
Šola je organizirala drsanje kot športni dan, torej kot del šolske dejavnosti, zato ga je morala organizirati tako, da udeležencem športnega dne ne bi nastala škoda (16. člen ZOR). Pri organizaciji svoje dejavnosti je morala šola ravnati po pravilih stroke in po običajih z večjo skrbnostjo, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Drsanje bi moralo biti organizirano tako, da bi bilo glede na običaje in glede na znane izkušnje varno. Ob velikem številu osnovnošolcev so bili vmes tudi moteči fantje od drugod, ki so divjali po drsališču. Predstavniki šole bi morali zahtevati, da uprava drsališča izloči nevarne drsalce z drsališča ali poskrbeti, da se učenci, torej tudi tožnica, umaknejo z drsališča. Ker šola ni storila nič od navedenega, je zaradi zanemarjanja potrebne skrbnosti krivdno odgovorna za škodo.
ZIZ člen 35, 100, 163 a.ZPP člen 17, 17/3, 58.ZNVP člen 60 - 64. ZIZ-A člen 122.
spor o pristojnosti - izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - stalno prebivališče dolžnika
Vprašanje krajevne pristojnosti pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje se presoja po 100. členu ZIZ tudi v primerih, ki je bil izvršilni predlog vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.
Silobran je dovoljena samopomoč, ker predstavlja tisto obrambo, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Z dušitvijo, ki je bila ugotovljena, je ogroženo življenje. Če tako ogroženi pri obrambi poškoduje napadalca tako, da ga ugrizne v prst, taka obramba ne more predstavljati prekoračitve neogibno potrebne.
denacionalizacija - določitev višine odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - nepremičnine v družbeni lastnini - plačilo odškodnine zavezancu za vrnitev - pojem odplačnosti
Določbi prvega odstavka 72. člena ZDen in drugega odstavka 90. člena ZDen vzpostavljata fikcijo neodplačnosti izključno glede odškodnin, plačanih upravičencem pri podržavljanju premoženja. Ker je zavezanec za denacionalizacijo ob pridobitvi nepremičnine leta 1980 zanjo plačal odškodnino, je utemeljen sklep, da je nepremičnino pridobil odplačno, ne glede na to, ali revalorizirana vrednost dane odškodnine ustreza sedanji tržni vrednosti te nepremičnine. Ta pogoj za odškodnino zavezancu po 73. členu ZDen je torej podan.
ZIZ člen 15, 100, 100/1. ZIZ-A člen 122, 122/1.ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - sprememba zakona - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, ostane pristojno še naprej.
denacionalizacija - nepremičnina v družbeni lastnini - določitev višine odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - plačilo odškodnine zavezancu za vrnitev - pojem odplačnosti
Po pravni teoriji velja stališče, da kadar stranka za svojo izpolnitev ne prejme v zameno nikake nasprotne izpolnitve, je pogodba neodplačna, sicer pa je odplačna (primerjaj Cigoj: Komentar obligacijskih razmerij, I. knjiga str. 119). V tem primeru je nesporno, da je predlagateljeva prednica ob pridobitvi v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine plačala zanjo Občini Č. leta 1980 tedanjih 53.585,05 dinarjev. Glede na to dejstvo je bil sporni prenos odplačen.
Določbi 72. in 90. člena ZDen urejata nekatere pravice denacionalizacijskih upravičencev v denacionalizacijskih postopkih, na katere vpliva višina odškodnine, ki so jo prejeli v postopkih podržavljenja. Ti določbi se ne nanašata na razmerja med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja (v tem primeru predlagateljem) in zavezancem za plačilo odškodnine (ki je v tem primeru nasprotna udeleženka). To razmerje tudi ni predmet denacionalizacijskega postopka ampak posebnega nepravdnega postopka, ki teče v tem primeru še po materialnopravnih določbah Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80), v skladu z določilom 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97). Predlagatelj v tem primeru tudi ni pridobil nepremičnin v postopku podržavljenja, ampak pozneje na podlagi pravnega posla, sklenjenega z Občino Črnomelj. Navedeno utemeljuje sklep, da je treba v 73. členu ZDen določeno odplačnost pridobitve podržavljenega premoženja tolmačiti po načelih civilnega prava.
upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo - podržavljeno premično premoženje
Ni mogoče šteti, da je bilo premoženje podržavljeno na podlagi začasne odredbe, izdane v smislu predpisov Odloka AVNOJ-a, saj iz nje izhaja le, da je bilo premoženje dano pod začasno upravo in da je bil imenovan začasni upravitelj temu premoženju - predlagani postopek za zaplembo premoženja pa je bil zavrnjen.
Obsodilna kazenska sodba ne onemogoča ugovorov povzročitelja škode, da ni povzročil vse iztoževane škode, da je podana tudi soodgovornost oškodovanca, da je zahtevek zastaran in podobno. Zato mora pravdno sodišče o vseh navedenih okoliščinah razpravljati in zatem na podlagi proste ocene izvedenih dokazov odločiti, kakšno škodo je oškodovanec utrpel, ali obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in kaznivim dejanjem ter storilčevo odgovornostjo, ali je tudi oškodovanec soprispeval k nastanku škode in podobno.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja izgleda za uspeh
Ker tožnik želi brezplačno pravno pomoč za uveljavljanje odškodnine za nesrečo pri delu, ki se je zgodila leta 1977 in za izpodbijanje odločbe o prenehanju delovnega razmerja iz leta 1988, in sta oba zahtevka zastarala, ni možnosti, da bi tožnik z zahtevkoma uspel in zato ni razumno sprožiti postopka, tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZPP člen 96.ZOR člen 210, 210/1, 210/2, 366, 366/1, 371, 387, 387/1, 392, 392/1. ZZT člen 7, 7/1, 14, 31, 31/1, 36. ODZ člen 1431.
zastaranje - pretrganje zastaranja - zastopanje - verzijski zahtevek - odpoved zastaranju - pripoznava tožbenega zahtevka - nadomestitev vrednosti pridobljene koristi - pripoznava zastarane odškodninske terjatve - pooblaščenec, ki ni odvetnik - izrecno pooblastilo za pripoznavo
Na sodni zapisnik podana pripoznava zastarane obveznosti, ki je pomenila odpoved zastaranju, je povzročila neutemeljenost predhodnega ugovora zastaranja.
Pripoznava tožbenega zahtevka pomeni razpolaganje s tožbenim zahtevkom, ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave in ki terja, da ima pooblaščenec, ki ni odvetnik, izrecno pooblastilo (96. člen ZPP).
Pripoznava dolga oziroma obveznosti pa pomeni razpolaganje z lastno obveznostjo, ki nima nobenih posledic na procesnem področju, učinkuje samo na materialno pravnem področju na tek zastaranja oziroma na odstranitev učinkov zastaranja. Izrecno pooblastilo za v pravdi opravljeno pisno pripoznavo zastarane obveznosti ni potrebno.
Če stranka zatrjuje, da ni lastnoročno podpisala vročilnice o sprejemu akta, ko gre za obvezno vročanje, se mora ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti, kdo je vročilnico podpisal in kdaj je stranka odločbo prejela.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
Zahteva je bila očitno nerazumna, saj je zahtevek prosilca za brezplačno pravno pomoč za vložitev obtožnega predloga proti zdravnikom psihiatrične klinike v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem.
ZUS člen 34, 34/1-3, 69, 69/2. Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem člen 45.
oddaja državnega premoženja v najem - komisija za vodenje in nadzor postopka oddaje - sklep komisije o izbiri najugodnejšega ponudnika
Sklep komisije za vodenje in nadzor postopka oddaje državnega premoženja v najem je le predlog o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklenitev najemne pogodbe, torej akt poslovanja, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZTrg člen 12, 12/1-1, 22. Pravilnik o minimalnih tehničnih ali drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajalen, člen 5.
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za obratovanje trgovine z živili - sanitarije
Niso izpolnjeni pogoji za obratovanje trgovine z živili, če ta nima sanitarij, temveč so ti v sklopu pekarne; pa tudi če bi bili samo za trgovino z živili, pogoji ne bi bili izpolnjeni, ker sanitarije niso prostorsko povezane s prodajalno, saj do njih ni neposrednega dostopa iz prodajalne.