ukrep urbanističnega inšpektorja - postopek v upravnem sporu - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Pritožba zoper sodbo upravnega sodišča prve stopnje po določbi 3. odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Tožeča stranka, ki je v celoti uspela s tožbo (izpodbijana odločba je bila odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek), ne izkazuje več pravnovarstvenega interesa za pritožbo.
ZUS člen 73. ZUN člen 50, 51, 73. ZUP (1986) člen 12.
ukrep urbanističnega inšpektorja - kršitev načela "ne bis in idem"
Ne gre za kršenje načela "ne bis in idem", če je urbanistični inšpektor v letu 1971 izdal odredbo, s katero je prepovedal nadaljevanje začete nelegalne gradnje in odredil odstranitev do tedaj zgrajenega (in te odločbe ni izvršila stranka, pa tudi prisilna izvršba ni bila izvedena), v letu 1993 pa je urbanistični inšpektor izdal odločbo, s katero je odredil odstranitev dokončno zgrajenega objekta. Z navedenima odločbama namreč ni odločeno o isti stvari.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - mandat disciplinske komisije
Vprašanje, kako je bila sestavljena in imenovana disciplinska komisija pri toženi stranki (kdo - kateri organ jo je imenoval, kdaj je bila imenovana, kdo jo je sestavljal), so dejanska vprašanja. Na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijskega ugovora, ki se nanaša na to vprašanje, revizijsko sodišče ni smelo preizkušati. Vprašanje zakonitosti - pravilne uporabe materialnega prava - pa je, ali je bila disciplinska komisija imenovana v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti tožene stranke. Če namreč ni bila, so vse njene odločitve nezakonite.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe tako glede glavnega kot glede podrejenega tožbenega zahtevka ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
Ni pomembno, da se je viličar ustavil z namenom, da bi se popravil tovor, pomembno je, da je še vedno izvajal delovno nalogo. Ker je iz splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, razvidno, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročijo letala in vodna plovila vseh vrst, kakor tudi kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji (6. točka tretjega odstavka 3. člena splošnih pogojev), drugotožena stranka tožniku za škodo iz naslova zavarovanja odgovornosti, odškodninsko ni odgovorna.
zadržanost od dela - specialistični pregledi - pristojnost osebnega zdravnika
V pravilih obveznega zdravstvenega varstva ni izrecno določeno, kdo v primeru napotitve zavarovanca k zdravniku specialistu odloča o njegovi zadržanosti z dela. Takšna opustitev predpisa (pravna praznina) pa ne pomeni, da za odobritev začasne zadržanosti od dela za ta primer ne bi bil pristojen in zadolžen osebni zdravnik, katerega izrecna dolžnost pod točko 1 prvega odstavka 173. člena je na podlagi 80. člena ZZVZZ prav ugotavljanje začasne zadržanosti od dela (do 30 dni).
vračilo stroškov specializacije - delovna legitimacija upravičenja tretje osebe, da terja od tožene stranke izpolnitev obveznosti
Pogodbene obveznosti o specializaciji tožene stranke so ne glede na njena določila o namenu odložitve zavezujoče le med strankama, ki sta pogodbo sklenili. Za tretje osebe to razmerje ne učinkuje, razen, če se v njihovo korist ustanovijo kakšne pravice (3. odstavek 148. člena ZOR).
Kvalifikatorne okoliščine niso znak oziroma element disciplinske kršitve, temveč posebne posledice storjene kršitve, ki morajo biti podane za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Ugotovitev obstoja kvalifikatornih okoliščin sodi med dejanske ugotovitve, ki jih revizijsko sodišče ne sme obravnavati. Za presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe je bistveno, da so bile take okoliščine v disciplinskem postopku pri toženi stranki ugotovljene in v dokončnem disciplinskem sklepu tudi navedene in obrazložene.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da vročitev odločbe ZPIZ sicer res ni bila izvršena v skladu z določbo 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, kar pa še ne pomeni, da osebno ni bila vročena. Iz navedbe na obravnavi 4.10.1994 jasno izhaja, da je "osebno dobila odločbo z dne 23.7.1993, ko se je vrnila iz dopusta, to je 10.8.1993 ali 15.8.1993, kasneje ne". Zato je šteti, da je odločbo prejela vsaj 15.8.1993 in od tega dne dalje zato tudi teče rok iz 230. člena ZUP za vložitev pritožbe. Ker je to pritožbo vložila po odvetniku šele 15.11.1993, jo je nasprotna stranka upravičeno kot prepozno vloženo zavrgla, kot sta to pravilno ugotovili tudi obe nižji sodišči.
Tožnik izpodbija sklep stečajnega upravitelja o prenehanju delovnega razmerja. Ker gre za spor iz delovnega razmerja in so tudi stranke opredeljene tako, da gre za spor med delavcem in delodajalcem, to ne glede na status tožene stranke (da je v stečaju) in ne glede na to, kako spor opredeljuje tožnik (da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom), pomeni, da so podani vsi elementi, ki po določbah 1.
točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in - ZDSS) opredeljujejo individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem. Tovrstni spori niso spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Tožnik bi varstvo pravic iz delovnega razmerja moral uveljavljati po postopku in v rokih, ki so jih za to varstvo prepisovali predpisi delovnega prava: Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih.
razvrstitev v plačilni razred - napredovanje zaposlenih v javnih zavodih
Pogoje za napredovanje delavcev v javnih zavodih določa Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v lokalnih skupnostih, podrobnejšo ureditev pa prepušča pravilnikom. Pravilnik za javne zavode s področja šolstva je izdal pristojni resorni minister, ki je bil po izrecni določbi šestega odstavka 14. člena ZRPJZ, dolžan pred njegovo izdajo pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je vezano tudi revizijsko sodišče, ne izhaja, da bi omejitev števila zaposlenih, ki so lahko izredno napredovali, neposredno in odločujoče vplivala na oceno tožnika po posameznih kriterijih. Odločitev sodišča temelji na dokazni presoji, da je bila ravnateljeva ocena objektivna in sprejeta v skladu s Pravilnikom. Na podlagi ocene po posameznih kriterijih so zaposleni dobili ustrezno število točk in zadostno število točk je pomenilo izredno napredovanje. Tožnik ob upoštevanju zgolj dejanske ocene tudi po kriteriju interdisciplinarne usposobljenosti, ni izpolnjeval pogojev za izredno napredovanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z višino izrečene kazni glede na okoliščine, ki so vplivale oziroma bi po mnenju obsojenca morale vplivati na njeno višino, ne pomeni kršitve zakona, temveč oporekanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
obračunavanje in zaračunavanje carine - carinski dolg - carinski dolžnik pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet
Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, deklarant carinski dolžnik za carinski dolg, v primeru indirektnega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker izhaja v obravnavanem primeru iz podatkov spisa, da je carinsko deklaracijo vložila tožeča stranka v svojem imenu in za račun drugega ter se z vpisom tudi izrecno opredelila za deklaranta, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka carinski dolžnik.
dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Po 86. členu ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ker vloge ni sestavil odvetnik in ker tretja predlagateljica ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit (86. člen ZPP), je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 91. členu ZPP revizijo zavrglo.
darilna pogodba - napake volje - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - rešitev zakonca iz zapora
Gre za napako volje iz 5. člena ZDen. Ker se je upravičenka dogovorila, da bo državi darovala večje premoženje, s čimer je dosegla izpustitev in pomilostitev moža, obsojenega na zaporno kazen in izgubo vseh državljanskih pravic, pa čeprav je pisno darilno pogodbo sklenila pozneje. Izražanje hvaležnosti za opustitev, z vidika človekovih pravic, nedopustnega ravnanja, ni hvaležnost, ki bi jo smeli šteti kot dopusten nagib in svobodno voljo za daritev.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Ob nesporni ugotovitvi, da je o državljanstvu razlaščenca v skladu z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen, kot o predhodnem vprašanju v denacionalizacijskem postopku, odločal upravni organ in izdal negativno ugotovitveno odločbo, je bil tožničin zahtevek za denacionalizacijo pravilno zavrnjen glede na določbo 9. člena ZDen.
Nadzidava celotne hiše za en meter in prizidani vetrolov ne predstavljajo takšnih del, za katera ni potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja po določbi 1. odstavka 51. člena ZUN. Ker tega tožnica ni pridobila, je ukrep urbanističnega inšpektorja utemeljen.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3. ZUS člen 44, 51, 51/2, 74.
ugotovitev državljanstva - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Sodišče prve stopnje, ki je bilo seznanjeno z odločbo Ustavnega sodišča RS (U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Uradni list RS, št. 23/97), bi moralo, po presoji pritožbenega sodišča, postopati v skladu s 44. členom ZUS ter tožeči stranki pozvati, da v določenem roku navedeta dejstva in dokaze v zvezi z lojalnostjo svoje prednice, kar bi moralo sodišče prve stopnje presoditi na glavni obravnavi (2. odstavek 51. člena ZUS).
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 7, 7/2, 186, 186/1, 298.ZOR člen 200, 203.
načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - bodoča škoda
Tožnik v tožbi ni zatrjeval, da bo prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja in tako sodišče tega dejstva upravičeno ni ugotavljalo in ga pri odločitvi o odškodnini tudi ni upoštevalo.
obračunavanje in zaračunavanje carine - carinski dolg - carinski dolžnik pri uvozu blaga s sprostitvijo v prost promet
Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, deklarant carinski dolžnik za carinski dolg, v primeru indirektnega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker izhaja v obravnavanem primeru iz podatkov spisa, da je carinsko deklaracijo vložila tožeča stranka v svojem imenu in za račun drugega ter se z vpisom tudi izrecno opredelila za deklaranta, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka carinski dolžnik.