ZDen člen 60, 60/6. ZDen B člen 15, 23. ZUS člen 73.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja - stranke v postopku ugotavljanja državljanstva
Po določbi 6. odstavka 60. člena ZDen (15. člen ZDen-B; 3. odstavek 63. člena) so stranke v postopku ugotavljanja državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku za denacionalizacijo upravičenec in njegovi pravni nasledniki, ne pa tudi zavezanec za denacionalizacijo.
ZOR člen 1089, 1090, 1090/1, 1091 - 1098. ZPP člen 39, 41, 337, 370, 370/1-3.
razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - pogodbeno pravo - izvensodna poravnava - vzajemne popustitve v poravnavi
Konsekventna izpeljava stališča, da je vsakršna razlaga pogodbe vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, bi res lahko pripeljala do tega, da mora sodišče v vsakem primeru, ko je temelj zahtevka pogodba, upoštevati prav vse možne pomene vseh pogodbenih določb, za katerih uporabo lahko sestavi zadostno dejansko podlago iz navedb ali delov navedb stranke, katere zahtevek oziroma ugovor bi se lahko opiral na takšno pogodbeno določbo, ne glede na to, v kakšnem kontekstu je stranka te navedbe dala. Takšna uporaba materialnega prava bi lahko bila sporna že, kadar gre za uporabo zakonskega prava. Pri pogodbenem pravu na njegovo pravilno uporabo ni mogoče paziti po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Stranka mora biti torej aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega materialnega prava.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja pogojev za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če želi zagovornik opozoriti, da nižji sodišči na podlagi omenjenih izpovedb prič izvajata napačne dokazne zaključke, s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s kaznivim dejanjem hude telesne poškodbe (1. odstavek 53. člena KZ RS).
izvajanje dokazov - dokazni predlog - umik dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačna bi bila domneva, da je obsojenec s tem, ko je na naroku za glavno obravnavo ponovno podal nekatere od dokaznih predlogov, ki jih je pred tem že podal v pisni obliki, prej podane dokazne predloge umaknil oziroma prej podani predlog skrčil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21774
KZ (1977) člen 104, 104/2.ZKP člen 354, 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - očim - uporaba kazenskega zakona - identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kazenski zakon je kršen, če sodišče v sodbi hkrati uporabi določbe KZ-77 in KZ, čeprav velja pravilo, da se sme uporabiti samo en kazenski zakon.
Za prekoračitev obtožbe gre le v primeru, če med dejanji, opisanimi v obtožbi, in tistimi, ki jih je sodišče sprejelo v sodbo, ni objektivne ali subjektivne identitete.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik napada v pravnomočni sodbi sprejeto oceno oškodovankine izpovedbe in izvedenskega mnenja, utemeljuje zmotnost dejanskih zaključkov sodišča, s čimer uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da listina, ki jo je izbrana kandidatka predložila kot dokaz o aktivnem znanju italijanskega jezika, ni taka listina, s katero bi lahko to znanje dokazovalo. V razpisnih pogojih je določeno, da mora kandidat za razpisano mesto kot dokaz o aktivnem znanju jezika predložiti indeks fakultete ali potrdilo ustanove, verificirane za učenje tujih jezikov. Potrdilo o obiskovanju 33-urnega tečaja zato ni listina, ki so jo zahtevali razpisni pogoji.
obračunavanje in zaračunavanje carine - carinski dolg - carinski dolžnik pri uvozu blaga s sprostitvijo v prost promet
Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, deklarant carinski dolžnik za carinski dolg, v primeru indirektnega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker izhaja v obravnavanem primeru iz podatkov spisa, da je carinsko deklaracijo vložila tožeča stranka v svojem imenu in za račun drugega ter se z vpisom tudi izrecno opredelila za deklaranta, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka carinski dolžnik.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Ker obsojencu ni bila izrečena kazen v višini, določeni v 4. odstavku 70. člena ZKP, je odvetniku zakonsko pooblastilo, s katerim je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Zato brez obsojenčevega pooblastila ni bil upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - predkaznovanost
Zagovornik vidi kršitev določb ZKP iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP v tem, da sodišče prve stopnje pri obrazložitvi okoliščin, ki so vplivale na odmero kazni, ni navedlo opravilnih številk sodb, s katerimi je bil obsojenec že pravnomočno obsojen, prav tako pa ni navedlo opravilnih številk spisov oziroma odprtih kazenskih postopkov. Kršitev omenjene določbe ZKP je med drugim podana takrat, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ali pa je med njimi precejšnje nasprotje. Vprašanje identitete postopkov oziroma pravnomočno končanih kazenskih zadev pa ne more predstavljati takšnega odločilnega dejstva.
ZOR člen 109, 109/1, 110, 111.ZPP člen 179, 180, 183, 183/1-3.
neveljavnost pogodb - ničnost in izpodbojnost - napake volje - navidezna pogodba - neveljavnost pogodbe kot predhodno vprašanje - način uveljavljanja neveljavnosti pogodbe
Stranka ne more uspešno zatrjevati neveljavnosti pogodbe, katere veljavnost je treba ugotoviti kot predhodno vprašanje, samo z ugovorom, da gre za napako volje ali da je navidezna, če so dejstva, ki jih v zvezi s tem zatrjuje, med strankama sporna.
neveljavnost darilne pogodbe - ničnost in izpodbojnost - napake volje - navidezna pogodba - plačilo davka na promet z nepremičninami - prodaja stanovanja
Ni utemeljena revizijska graja, da ni bilo podlage za ugotovitev ničnosti sporne darilne pogodbe med toženima zakoncema, in o neutemeljeni ugoditvi zahtevku, da se toženec šteje za pravega prodajalca po sporni prodajni pogodbi s toženo občino. Obe materialnopravni vprašanji sta med seboj povezani, obravnavani zahtevek je celota. V tej pravdni zadevi so bili toženi vsi trije udeleženci pogodbenih razmerij iz med seboj prepletenih pogodb (darilne in prodajne). Zato so bili izpolnjeni procesni pogoji za poseg v prodajno pogodbo, ki ga je s tožbenim zahtevkom terjala tožeča stranka.
Potrebna dejanska podlaga za ta poseg, ki ga je tožeča stranka terjala v pogodbena razmerja treh tožencev, je bila v tej zadevi prav tako ugotovljena. Predvsem je bilo ugotovljeno, da je volja za sklenitev prodajne pogodbe v takšni vsebini, kakršna je ugotovljena v drugi točki sodbe prve stopnje, obstajala že v času sklenitve sporne prodajne pogodbe, in sicer tako na strani toženca kakor na strani tožene občine. Ta in druga dejanska podlaga izpodbijane sodbe (ki z neobrazloženo pritožbo ni bila izpodbijana), je narekovala izodbijano uporabo materialnega prava: ugoditev tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitvena tožba - predhodni ugotovitveni zahtevek - samostojna ugotovitvena tožba
Za tožbo s predhodnim (prejudicialnim) ugotovitvenim zahtevkom stranki ni treba izkazati pravnega interesa, ko pa je o glavnem zahtevku že pravnomočno odločeno, dobi tožba s takšnim zahtevkom naravo samostojne ugotovitvene tožbe. Zanjo pa mora stranka izkazati pravni interes, česar ne more nadomestiti zahteva za varstvo zakonitosti.
CZ člen 4, 20, 20-2, 20-5, 20-6, 111 - 119, 167. Uredba o kriterijih za oprostitev plačila carine pri ponovnem uvozu blaga člen 2. Pravilnik o carinski vrednosti blaga člen 18. ZUS člen 16, 74.ZPP člen 339, 339/1-14.
Če je domače blago izvoženo iz carinskega območja Republike Slovenije in zanj niso uveljavljane izjeme po 11. - 119. členu CZ oziroma po 167. členu CZ, izgubi status domačega blaga in je treba ob uvozu takega blaga v Republiko Slovenijo plačati carino. Carinska vrednost tega blaga pa se ugotavlja za embalažo v skladu z 2. točko 20. člena CZ, za etikete in zamaške, to je repromaterial, pa v skladu s 5. in 6. točko 20. člena CZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni element - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Samo če se zaradi poplačila določenega upnika zmanjša in s tem posledično oškoduje stečajne upnike, je tako poplačilo pravno dejanje, ki je v objektivnem smislu izpodbojno po prvem odstavku 125. člena ZPPSL.