pritožba - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev
Višje sodišče se ni izreklo glede navedb v pritožbi, vloženi zoper sklep o sodnem opominu, v kateri pritožnica trdi, da njena zahteva za izločitev sodnika ni bila vložena prepozno. S tem je kršilo določbo 1. odstavka 395. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 371. člena ZKP. Ker pa zagovornica vpliva omenjene kršitve procesnega zakona na zakonitost pravnomočnega sklepa, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep o sodnem opominu, ni utemeljila, Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti, ali navedena kršitev določb kazenskega postopka predstavlja upoštevano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP.
vročanje - vročitev v primeru odklonitve podpisa vročilnice - poročilo o vročitvi
Poročilo o vročitvi, ki je potekala po določbi 3. odstavka 122. člena ZKP, opravila pa jo je vročevalna agencija, je javna listina in kot taka verodostojna.
arondacija - upravičenci do denacionalizacije - odškodnina - kmetijsko zemljišče
Po določbi 29. točke 3. člena ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po TZIKS, če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, in tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče, je odlok, ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen.
obračunavanje in zaračunavanje carine - carinski dolg - carinski dolžnik pri uvozu blaga s sprostitvijo v prost promet
Pri uvozu s sprostitvijo blaga v prost promet je po določbi 3. odstavka 143. člena CZ, ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, deklarant carinski dolžnik za carinski dolg, v primeru indirektnega zastopanja pa je carinski dolžnik tudi oseba, v imenu katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Ker izhaja v obravnavanem primeru iz podatkov spisa, da je carinsko deklaracijo vložila tožeča stranka v svojem imenu in za račun drugega ter se z vpisom tudi izrecno opredelila za deklaranta, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka carinski dolžnik.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z ugotovitvami in dokaznimi zaključki nižjih sodišč glede pravno relevantnih dejstev pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni spor - predmet izpodbijanja v upravnem sporu
Akti, ki imajo značaj predpisa in urejajo samo splošna vprašanja, namenjena vsem, ne pa posamičnih razmerij, niso predmet izpodbijanja glede na ureditev 1. člena ZUS.
zahteva za varstvo zakonitosti - procesna predpostavka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - posebne operativne metode in sredstva
Na podlagi formulacije v ovadbi, da so kriminalisti pridobili podatek, da je bil obsojenec večkrat opažen v navedenem gozdu oziroma na poti tja, si tega ni mogoče razlagati drugače, kot je zapisano. Nikakor pa na podlagi takega zapisa ni mogoče sklepati, da so bili ti podatki pridobljeni (ravno) z izvajanjem tajnega opazovanja in sledenja, torej ukrepa po 2. točki 1. odstavka 150. člena ZKP.
Vložnikovo zavračanje dejstvene presoje v izpodbijani pravnomočni sodbi in drugačno vrednotenje posameznih dokazov, zatrjevanje nasprotij, ki pa niso podana, marveč izhajajo iz drugačnega vložnikovega gledanja na odločilna dejstva, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
člena ZKP, marveč izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
pritožba - predlog višjega državnega tožilca v pritožbenem postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Predlogi, do katerih je upravičen višji državni tožilec v pritožbenem postopku, za pritožbeno sodišče pri odločanju niso zavezujoči (razen v primeru umika pritožbe, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložil pristojni državni tožilec).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21669
URS člen 14, 27.ZKP člen 372, 372-5, 3, 420, 420/2.
odmera kazni - obteževalne okoliščine - nedokončani postopki pri sodniku za prekrške - domneva nedolžnosti - enakost pred zakonom - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
S tem ko je sodišče pri odmeri kazni obsojencu upoštevalo več odprtih postopkov pri sodniku za prekrške, je kršilo domnevo nedolžnosti iz 27. člena URS oziroma je pri odmeri kazni upoštevalo nekaj, česar po zakonu in ustavi ne bi smelo (kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP).
S tem ko je sodišče kot okoliščino, zaradi katere izrek kazenske sankcije opominjevalne narave ni primeren, upoštevalo dejstvo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje na škodo policista, ni kršilo z ustavo zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS.
Tožeča stranka očita sodiščema prve in druge stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da nista razumljivi, ker ne pojasnita svoje ocene izvedenih dokazov, zlasti v zvezi z različnimi mnenji izvedencev. Ta očitek ni utemeljen, ker je sodišče prve stopnje navedlo mnenja izvedencev, a je verjelo prvemu, ki ga je postavilo sodišče v skladu z določbami ZPP o izvedencih v členih 243 do 256.
pripor - ponovitvena nevarnost - sklep o priporu - utemeljen sum - vštevanje odvzema prostosti v čas trajanja pripora
Navedba v izreku sklepa o odreditvi pripora, da pripor traja od določenega datuma in ure pred izdajo navedenega sklepa, ki označujeta čas odvzema prostosti, ne pomeni, da je sodišče sklep izdalo za nazaj. Gre zgolj zato, da se v čas trajanja pripora všteva tudi čas, ki je potekel od trenutka odvzema prostosti do odreditve pripora.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tista določila ZOR, ki urejajo nastanek obveznosti, torej poslovno voljo pogodbenih strank, predmet pogodbe in pravno podlago, sposobnost pogodbenih strank in obliko pogodbe. Kot pogodbeni stranki sta v pogodbi z dne 30.7.1993 navedena prodajalec - prva tožena stranka in kupec - tožnik in prva tožena stranka ne izraža nobenih pomislekov v zvezi s svojo sposobnostjo za sklepanje pogodb.
Revizijska trditev, češ da je prvotožena stranka nastopala po pooblastilu drugotožene stranke, kot njena zastopnica, torej v njenem imenu in za njen račun, ni utemeljena, ker je v sporni pogodbi navedena kot prodajalka prvotožena stranka in ne pravna prednica drugotožene stranke, pogodbo je podpisal direktor prvotožene stranke in po 4. točki pogodbe je moral tožnik kot kupec nakazati kupnino na račun prve tožene stranke. Pripis v uvodu, češ da ima prodajalec pooblastilo druge tožene stranke, ne more spremeniti prodajalca, je pa za tožnika razumljiv in potreben zaradi zapisa v drugem odstavku 2. točke pogodbe, češ da druga tožena stranka dovoljuje za navedeni poslovni prostor odpis iz novo otvorjenega E vložka k.o... v. ter vknjižbo lastninske pravice na ime kupca.
povrnitev škode - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - pomivanje in zlaganje posode - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Konkretno delovanje tožnice v času pred poškodbo ni mogoče označiti za nevarno dejavnost, ki jo je zakonodajalec predvidel v drugem odstavku 154. člena in v 173. členu ZOR. Kot je zapisalo že sodišče druge stopnje, pomivanje pladnjev, njihovo zlaganje v odcejalnik in nato v voziček, ni dejavnost, ki je ne bi bilo mogoče imeti pod nadzorom in kljub posebni skrbi odvrniti škodnega dogodka. Pladnji za hrano niso težki in tudi povečan ritem takega dela na spremeni uvrstitve dela med običajna dela, pri katerih je pač potrebna pozornost, da se ne primeri nezgoda.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri obsojenec izraža nestrinjanje z ugotovitvami odločilnih in drugih dejstev ter z dokazno presojo nižjih sodišč, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa tega izrednega pravnega sredstva ni dopustno vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
spor o pristojnosti - tožba na izpolnitev pogodbene obveznosti - splošna krajevna pristojnost
Podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka je v pogodbi o kolektivnem nezgodnem zavarovanju in splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb NE-88. S tožbo se tedaj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti tožene stranke. Za odločanje v tovrstnih sporih pa je na podlagi določbe prvega odstavka 46. člena ZPP, v zvezi z 48. členom ZPP krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka svoj sedež.
S "Pogodbo o poslovnem sodelovanju" se je tožeča stranka zavezala, da bo izvajala zabavni program pri toženi stranki. Program so izvajale plesalke, ki so bile zaposlene pri tožeči stranki. V 5. členu "Pogodbe o poslovnem sodelovanju" je bilo tudi dogovorjeno, da bo tožena stranka "... dolžna delavki (to je: plesalki) zagotoviti ... vrnitev v matično podjetje po izteku ali prekinitvi pogodbe ... V kolikor bi se zaradi nespoštovanja pogodbenih določil zgodilo, da je po preteku pogodbenega roka onemogočena vrnitev delavke v matično podjetje ..., ker je bila zadržana, pregovorjena, ipd. ali morebiti celo izgnana iz Slovenije po krivdi naročnika, le-ta plača za vsako delavko odškodnino v višini 18.000,00 DEM v tolarski protivrednosti
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
V revizijskem postopku je sporna samo odločitev o tožničinem 20,8- odstotnem deležu na nepremičnini. Tožeča stranka je v tožbi ocenila vrednost svojega nedenarnega zahtevka (deleža do 1/2 na nepremičnini in premičninah) z zneskom 100.000,00 SIT. Ta znesek, ki je izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Vprašanje, ali je bil namen stranke ob sklepanju najemne pogodbe takšen, da se obstoj hipoteke šteje za odločilno okoliščino v smislu 61. člena ZOR, je vprašanje dejanskega stanja. Tudi navedbe, da se obstoj hipoteke na nepremičnini, ki je predmet najema, po običajih v prometu šteje za odločilno okoliščino v smislu 61. člena ZOR, predstavljajo dejanske navedbe. Potem, ko se je izkazalo, da tožničino morebitno nepoznavanje dejstva, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko, ne more predstavljati bistvene zmote, tudi ne more biti odločilno, ali je bila za takšno nevednost tožnica sama kriva. Ne glede na to mora tožnica morebitno nevednost glede obstoja hipoteke, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi, pripisati lastni neskrbnosti.