ZTLR člen 63, 63/1, 64, 64/1.ZPP člen 371.ZOR člen 557, 557/1.
zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke - nastanek terjatve - preizkus sodbe - opredelitev revizijskih razlogov
Za nastanek zastavne pravice ni potreben le vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 64. člena ZTLR), temveč tudi nastanek terjatve (prvi odstavek 63. člena ZTLR). S sklenitvijo "Pogodbe o posojilu št..." terjatev tožeče stranke ni nastala, ker tožeča stranka toženi stranki ni izročila denarja. To je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča storila kasneje, in sicer na temelju treh (dodatnih) pogodb. Tožeča stranka je na podlagi teh pogodb izročila toženi stranki 200.612.833,00 SIT, 20.000.000,00 SIT in 10.000.000,00 SIT.
Obrestovanje izročenih zneskov je bilo dogovorjeno že s prvo, okvirno pogodbo, v višini T + 5,5 %. Z izročitvijo denarja so bile podane vse predpostavke za nastanek terjatve tožeče stranke iz posojilnih pogodb (prvi odstavek 557. člena ZOR) in hkrati za nastanek hipoteke (prvi odstavek 63. člena ZTLR).
Revizija je bila vložena zaradi kršitve določb pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Revident ni navedel razlogov, iz katerih bi lahko izhajale kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče pravilne uporabe določb pravdnega postopka ni preizkusilo (371. člen ZPP).
Tožena stranka neutemeljeno trdi, da ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki je naveden v četrti točki prvega odstavka 318.
člena ZPP. Cene nepremičnin se oblikujejo prosto na trgu in so odvisne od ponudbe in povpraševanja. Zato cena določene nepremičnine ne more predstavljati dejstva, ki je splošno znano. Poleg tega pa se v tožbi ni zatrjevalo, da bi morala biti s pogodbo dogovorjena kupnina nižja zato, ker so tržne cene za tako nepremičnino, kot je bila predmet sklenjene pogodbe, nižje, ampak se je trdilo, da tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ni upoštevala določil predpogodbe, da se bodo od pogodbene cene odštela vlaganja tožnikov v nepremičnino, in da je tožena stranka sklenitev prodajne pogodbe brez upoštevanja vlaganj tožnikov izsilila na načine, ki so opredeljeni v 141. členu Zakona o obligacijskih razmerjih. Za svoje tožbene trditve, da je v nepremičnino vlagala in koliko je vlagala, pa je tožeča stranka tožbi priložila kar dve cenitveni poročili, ki sta bili toženi stranki, skupaj s tožbo, tudi vročeni.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika
Čeprav je v obravnavani kazenski zadevi pri izdaji sklepa o podaljšanju pripora pred sodiščem prve stopnje sodeloval sodnik, ki se je pred izdajo tega sklepa seznanil z vsebino izločenih listin (informacije, dane organom za notranje zadeve), ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o ugotovitvi pogojev za izročitev obdolženca tuji državi
Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče enačiti s pravnomočno končano kazensko zadevo, ki jo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zahteva določba 1. odstavka 420. člena ZKP. Zoper tako odločbo vložena zahteva za varstvo zakonitosti je zato nedovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21672
ZKP člen 18, 18/1, 19, 371, 371/1-5, 420, 420/2.KZ člen 14.
tožilec - načelo akuzatornosti - pritožba - predlog višjega državnega tožilca v pritožbenem postopku - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dejanje majhnega pomena
Mnenje višjega državnega tožilca ne zavezuje sodišča, saj gre zgolj za njegovo stališče v zvezi z razlogi, uveljavljenimi v pritožbi in v zvezi z morebitnimi kršitvami določb zakona, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Čeprav je višina škode, povzročene s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ, res nizka, pa je to le eden izmed kriterijev, ki govorijo za uporabo inštituta dejanja majhnega pomena (14. člen KZ).
KZ (1977) člen 220, 220/2.KZ člen 3, 3/2, 126, 126/13-2, 126/13-3, 310, 310/1, 310/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja in razstrelilnih snovi - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - večja količina orožja - velika količina orožja
Pravni standard "velika količina" uporablja KZ le pri kaznivem dejanju po 2. odstavku 310. člena, sodišče pa mora v vsaki konkretni zadevi posebej ocenjevati, ali je temu pravnemu standardu zadoščeno. Opredelitev, ali gre za veliko količino orožja, je odvisna od njegovih specifičnih značilnosti. Zato bo v primeru, ko bo šlo za orožje, katerega nevarnost je večja, podana velika količina, ki je kot take ne bi bilo mogoče opredeliti, če bi šlo za enako količino manj nevarnega orožja.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 395, 395/1, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - predlog za odreditev pripora - vštevanje odvzema prostosti v čas trajanja pripora - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Sodišče pri odrejanju pripora glede na instrukcijsko maksimo ni v tolikšni meri vezano na tožilčev predlog, da ne bi smelo upoštevati nobene okoliščine, razvidne iz spisa, na katero se državni tožilec pri utemeljevanju pogojev za pripor ni izrecno skliceval.
V primeru, da je bila obdolžencu pred izdajo sklepa o odreditvi pripora odvzeta prostost, se mora izrek glasiti tako, da se zoper obdolženca odredi pripor, v katerega se mu všteje čas odvzema prostosti.
Trditev "da gre za težka kazniva dejanja, ki se nevarno gostijo in katerih posledica je povzročanje nevarnosti za zdravje in življenje uživalcev" v povezavi s predlaganim priporom po vsebini pomeni zatrjevanje neogibnosti pripora za varnost ljudi.
SZ člen 5, 117, 121, 129, 129/1, 129/2.ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 139, 139/1.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - celovita prenova stanovanja - prodaja drugega primernega stanovanja - vrednost stanovanja - medsebojni dogovor strank
Pravilna razlaga medsebojnega dogovora strank in pravilna uporaba določb SZ utemeljujeta odločitev, da mora tožena stranka kot drugo primerno stanovanje prodati tožeči stranki stanovanje, ki je opredeljeno v izreku prvostopenjske sodbe.
ZKP člen 178, 178/5, 413, 413/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zaslišanje prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Sodišče je kršilo določbo 2. odstavka 413. člena ZKP, ker pooblaščenke vlagatelja zahteve za obnovo postopka ni obvestilo o zaslišanju priče. Ker pa je kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti podana le, če je vplivala na zakonitost sodne odločbe, bi morala vložnica tako trditev utemeljiti (1. odstavek 424. člena ZKP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21635
ZKP člen 344, 344/1, 420, 420/2, 437, 437/1.KZ člen 169, 169/1.
sprememba obtožbe - sprememba časa storitve kaznivega dejanja - zasebna tožba - zavrženje zasebne tožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razžalitev
Drugačna opredelitev časa izvršitve kaznivega dejanja in izpustitev enega od očitkov iz zasebne tožbe ne pomeni take spremembe le-te, do katere zasebna tožilka ne bi bila pooblaščena v skladu z določbo 1. odstavka 344. člena ZKP.
Sodnik lahko zavrže zasebno tožbo ob pogojih, določenih v 1. odstavku 437. člena ZKP, dokler ne odredi, da se zasebna tožba vroči obdolžencu. Po tej fazi je postopek ob izpolnjenih pogojih mogoče le ustaviti, če pa je zadeva že v fazi glavne obravnave, odločiti s sodbo.
ZPP člen 70, 70/1-5, 184, 270, 270/1-4, 339, 339/2-2.
izločitev sodnika - sodelovanje v postopku na nižji stopnji - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V 5. točki prvega odstavka 70. člena ZPP pa je določeno, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. Sodelovanje v postopku nedvomno pomeni opravljanje procesnih dejanj, ki jih ZPP ureja v drugem delu z določbami o postopku pred sodiščem prve stopnje (179. in naslednji členi). Med taka procesna dejanja spada tudi sklep o spremembi tožbe (4. točka prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 184. členom ZPP).
Ker je imela tožeča stranka na razpolago oblikovalni zahtevek, nima pravne koristi od ugotovitvenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je narobe uporabilo 181. člen ZPP, ko je zahtevek v tem delu meritorno obravnavalo, namesto da bi tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo. Revizijsko sodišče te kršitve ne more sankcionirati, saj gre za kršitev relativnega značaja. Vendar je moralo revizijsko sodišče pri ugotavljanju, ali obstajajo procesne predpostavke za vložitev revizije, upoštevati dejstvo, da se izpodbija sodba, s katero je bil zavrnjen zahtevek, od katerega tožeča stranka ne more imeti nobene pravne koristi. Če je pogodba kot pravno dejanje izpodbita tako, da proti stečajni masi nima pravnega učinka, se za vračanje uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega. Podobno pravilo glede vrnitve neupravičeno pridobljenega velja tudi v primeru ničnosti pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS40658
ZOR člen 25, 371, 372, 372/1, 374. ZDS (1992) člen 2, 19 ZS člen 83, 83/1, 83/3.ZPP člen 111, 111/3, 385.
zahteva za varstvo zakonitosti - odmera in izterjava javne dajatve - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - pogodba o prometu blaga in storitev - pojem gospodarske pogodbe - ustvarjanje dobička - javnopravni elementi pogodbe - "upravna" pogodba - zastaranje - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Procesni roki, določeni po mesecih, ki prenehajo teči zaradi sodnih počitnic, se podaljšajo za en mesec. Kot pogodbo o prometu blaga in storitev pravnih oseb v smislu 374. člena ZOR je treba razumeti gospodarsko pogodbo, ki je opredeljena v drugem odstavku 25. člena ZOR. Odmera in izterjava javnih dajatev - tudi če se na podlagi posebnega zakonskega pooblastila lahko pogodbeno prenese na drug organ - ne more biti storitev, ki bi se lahko opredelila kot gospodarska dejavnost v smislu 25. člena ZOR. V takšnem primeru ne gre za pravno razmerje, ki je podlaga za terjatve, ki po 374. členu ZOR zastarajo v treh letih. Zaradi javnopravnih elementov je mogoče govoriti o upravni pogodbi. Slovensko pravo takšnih pogodb posebej ne ureja. Zato se tudi za upravno pogodbo uporabljajo določbe splošnega pogodbenega prava, v tem primeru ZOR, kolikor njeni javnopravni elementi ne zahtevajo, naj nekatere določbe ZOR za takšno razmerje ne veljajo.
povrnitev negmotne škoda - individualizacija škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - enotna sodna praksa - telesne bolečine - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Pri odločanju o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo (po določbah 200. in 203. člena ZOR), upoštevajo sodišča tako konkretne okoliščine vsakega posameznega škodnega primera (načelo individualizacije), kot tudi širšo primerjavo vsakega posameznega primera s podobnimi odškodninskimi zadevami (ki jo terja 22. člen URS). Na ta širši okvir (ki zajema celotno sodno prakso na odškodninskem področju in ne številčno omejeno, ki jo uveljavlja revizija po svoji izbiri), pazi še posebno vrhovno sodišče (109. člen Zakona o sodiščih). Taka presoja pa ne terja izjavljanja o vsakem drugem primeru kot želi revizija, ker v našem pravnem redu ne temelji odločanje na sodnih precedensih.
Sama razveljavitev javnega razpisa za podelitev koncesije nima neposrednega učinka na veljavnost odločbe tožene stranke o podelitvi koncesije, ki je postala dokončna v upravnem postopku.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - verzijski zahtevek - zastaranje
Zalaganje obveznosti, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti do skupnega otroka, res nima značaja čiste denarne obveznosti, zato se presoja vrednosti teh izdatkov po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. To pa ne pomeni, da se tudi sam obseg potrebnih izdatkov za celotno vtoževano obdobje (torej za nazaj) presoja po razmerah v času odločanja sodišča prve stopnje. Za odločanje o utemeljenosti verzijskega zahtevka je potrebno ugotoviti obseg potrebnih izdatkov v času zalaganja, ta pa je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.
O stroških v upravnem sporu odloča sodišče v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZUS le tedaj, kadar v tem sporu odloči meritorno (spor polne jurisdikcije). Stroškovna določba iz 2. odstavka 23. člena ZUS je vezana na stroškovno pravilo iz 1. odstavka tega člena, torej na meritorno odločanje.
ZOZP člen 7.ZOR člen 178, 939, 939/1. ZVCP člen 21, 21/2, 21/3, 38, 38/1.ZPP člen 212, 215.
povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - trditveno in dokazno breme
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje okoliščinam glede predpostavk odškodninskega delikta ni nasprotoval, niti ni uveljavljal soodgovornosti oškodovanke za prometno nezgodo, zato je sodišče glede temelja odškodninske odgovornosti toženca izvedlo le dokaze, ki jih je ponudila tožeča stranka. Vpogledalo je listine in zaslišalo predlagani priči, izvedene dokaze presodilo in podalo oceno njihove verodostojnosti. Sodišče prve stopnje je štelo navedena odločilna dejstva za dokazana, sodišče druge stopnje pa je sprejelo njegovo dokazno oceno. Ker so bila ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, je bil torej utemeljen sklep nižjih sodišč, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek.