Pri novi razdelitvi zemljišč lahko komasacijski udeleženec uspešno uveljavlja le ugovore v okviru zakonskih meril, določenih za novo razdelitev, tj. da se mu dodeli čimbolj zaokroženo zemljišče, približno enake površine in enake vrednosti, z upoštevanjem zgornje meje dopustnega odstopanja glede površine in vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem.
Ni podlage za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev v last in posest, če je nepremičnina še pred izdajo odločbe prve stopnje postala del stečajne mase.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti
Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, saj bolečine in strah nimajo cene. Tako dobi odškodnina za negmotno škodo značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče, upoštevajoč merila iz 200. člena ZOR, odmeri po razmerah v času zaključka glavne obravnave in naloži v plačilo toženi stranki. Ta je tako v plačilni zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje, zato od tega trenutka dalje do plačila dolguje poleg glavnice še obresti po 1. odstavku 277. člena ZOR. Glede na navedeno ni zakonite podlage, da bi tekle zamudne obresti do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/4, 364/9, 426, 426/2.
sodba sodišča prve stopnje - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva, vložena v obdolženčevo škodo
Če je obdolženec oproščen obtožbe, v izreku sodbe glede na določbo 4. odstavka 364. člena ZKP ni potrebno navesti razloga za oprostitev. Sodišče pa mora v skladu z 9. odstavkom omenjenega člena v obrazložitvi navesti, iz katerih razlogov, navedenih v 358. členu ZKP, je bil obdolženec oproščen.
prodajna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Ker je bilo v postopkih na nižjih stopnjah ugotovljeno, da se je tožnik dogovoril tako s tožencem kot z ostalimi solastniki o prodaji njihovih solastninskih deležev na nepremičnini vl. št... k.o..., da je tudi tožencu plačal pripadajoči del od dogovorjene kupnine to je 1/6, da je tožnik nastopil posest celotne nepremičnine že leta 1984 in da toženec ni vrnil tožniku prejete kupnine (ker mu je nakazal leta 1990 denominirano glavnico 72,60 SIT in ne realno vrednost kupnine), sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je bila med pravdnima strankama sklenjena ustna pogodba v celoti realizirana in da je zato veljavna. Namreč po določilu 73. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je pogodba veljavna, čeprav ni bila sklenjena v predpisani obliki, če sta jo stranki izpolnili v celoti ali pa v pretežnem delu, kadar iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.
ZOR člen 17, 17/1, 17/2, 99, 99/1, 315, 315/1, 315/2.ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum zakoncev o razdelitvi skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze - razlaga pogodb - uporaba določil pogodbe - predčasna izpolnitev - sporočitev namena predčasne izpolnitve upniku
Ne gre za izpolnitev dogovora o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema (58. člena ZZZDR), če toženec predčasno (pred razvezo zakonske zveze) izpolni sprejeto obveznosti, ker svojega namena tožniku ni sporočil, niti slednja njegovega ravnanja ni jemala kot izpolnitev obveznosti (2. in 1. odstavke 315. člena ZOR).
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Namen kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja oziroma posebna oblika naklepa (dolus coloratus) mora biti ugotovljen na podlagi dejstev, njegova ugotovitev ne sme izhajati iz domnev ali sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval.
Posebej morajo biti ugotovljena dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja sklep o obstoju uresničljivega namena.
ZOR člen 262, 262/2, 263, 269.ZPSPP člen 28, 32, 32/1.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - podnajemna pogodba - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode
Tudi pri pogodbeni odškodninski odgovornosti morajo biti kumulativno podani običajni elementi odškodninskega delikta, to je kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, krivda in vzročnost med kršitvijo pogodbene obveznosti in nastalo škodo. Po ugotovitvah nižjih sodišč je prišlo do prenehanja najemnega razmerja med toženkama in posledično do prenehanja podnajemnega razmerja med tožnico in prvo toženko zaradi tega, ker je tožnica ravnala protipogodbeno (ni izpolnjevala dogovorjenih obveznosti: ni plačevala najemnine v dogovorjeni višini in v poslovnih prostorih je opravila nedopustne posege). Ker je prišlo do prenehanja podnajemnega razmerja iz razlogov na njeni strani, ravnanje toženk (sklenitev poravnave in z njo dogovorjena rešitev spora) ni bilo protipravno. Z drugimi besedami pomeni, da je druga toženka v sporu s prvo toženko na podlagi 28. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih utemeljeno zahtevala prenehanje najemnega razmerja in izpraznitev poslovnih prostorov in da ima s poravnavo dosežen sporazum toženk o njunem najemnem razmerju zakonito podlago. Ker je prenehanje najemnega in podnajemnega razmerja posledica tožničinega protipogodbenega ravnanja, za njeno škodo, ki ji nastaja zato, ker ne more več opravljati gostinske dejavnosti v spornih prostorih, toženki nista odgovorni.
darilo - razlaga pogodb - uporaba določil pogodbe - razveza zakonske zveze - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca
Kadar gre za čisto darilo z jasnimi pogodbenimi določili (1. odstavek 99. člena ZOR) nagib daritve pri razvezi zakonske zveze in zahtevku na vrnitev darila (84/2 člen ZZZDR) ni odločilne narave.
Če je tožeča stranka že pri Zveznem zavodu za patente plačala pristojbino za 14. leto trajanja patenta, potem glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997 (Ur.l. RS, št. 34/97 z dne 7.6.1997) za 14. leto ni dolžna plačati pristojbine in če 14. leto trajanja patenta pomeni obdobje od 31.10.1993 do 31.10.1994, tudi ni bilo podlage za odločitev, da mora tožeča stranka plačati pristojbino za obdobje od 1.3.1994 do 31.10.1994.
povrnitev gmotne škode - obstoj škode - vzpostavitev prejšnjega stanja (naturalna restitucija ) - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi
Neobstoj škode kot enega od štirih osnovnih elementov odškodninskega delikta ima ob pravilni uporabi materialnopravne določbe iz prvega odstavka 154. člena ZOR za posledico le zavrnitev tožbenega zahtevka. Dodatni materialnopravno pravilni razlog za zavrnitev odškodninskega zahtevka v obliki naturalne restitucije po določbi prvega odstavka 185. člena ZOR pa predstavlja dejstvo, da sta bili v upravnem izvršilnem postopku razstrupitev sodov in njihova odstranitev že opravljeni. Kljub temu tožnik svojega zahtevka ni spremenil. Ker vzpostavitev v prejšnje stanje ni več mogoča, je pravilen tudi razlog pritožbenega sodišča, da je tožnikov tožbeni zahtevek neizvršljiv. Tožnikovi sodi so bili v toženkini garaži tudi po izteku najemne pogodbe 3.6.1992 vse do njihove odstranitve v upravnem izvršilnem postopku v oktobru 1993. Tožnik je po izteku najemne pogodbe toženkino garažo neupravičeno uporabljal, zato mora na podlagi 219. člena ZOR toženki povrniti koristi, ki jih je imel od neupravičene uporabe tuje stvari.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena po tisku - razžalitev - žaljiva obdolžitev
Iz opisa dejanja, za katero je bila obsojenka spoznana za krivo izhaja, da se je poleg govoric, ki jih je kot novinarka zapisala v spornem članku, očita tudi to, kar naj bi vsebina teh govoric dejansko pomenila. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče ugotovilo, da so se v članku opisane govorice dejansko širile, menilo pa je, da to ne izključuje kaznivosti novinarke, ker ji ni uspelo dokazati, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost vsebine oziroma pomena teh govoric. Sam obstoj govoric, ki so pomenile izvršitveno dejanje kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, torej ni bil neresničen. Sklep o pomenu teh govoric pa, po presoji vrhovnega sodišča, predstavlja žaljivo vrednostno oceno o oškodovanki. Zato obravnavano dejanje ni moglo pomeniti žaljive obdolžitve, temveč le razžalitev. Po oceni vrhovnega sodišča je torej bil v izpodbijani sodbi nepravilno uporabljen kazenski zakon, ker je bilo obsojenki očitano kaznivo dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 108. členu KZ-77, namesto kot kaznivo dejanje razžalitve po 106. členu KZ-77.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - starost ob nezgodi - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Po določilu prvega odstavka 200. člena ZOR mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Takšna odškodnina pa je tista, pri odmeri katere je bil ustrezno upoštevan pomen prizadete dobrine in namen same odškodnine. Odmera odškodnine mora tako upoštevati tudi širše okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, pa tudi vse specifične okolnosti posameznega oškodovanca, med drugim tudi starost ob nezgodi, ki predstavlja merilo za izračun trajanja škode. Pravilno upoštevanje vseh teh okoliščin utemeljuje po presoji sodišča odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti tožnika v višini 3,000.000,00 SIT kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Znižanje odškodnine za to obliko škode na sodišču druge stopnje ni imelo pravne podlage.
dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard
Razlaga samega revidenta, da lahko pomeni izraz redno šolanje le reden vpis na fakulteto, je preozka in pretoga. Sodna praksa je sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju iz 1. odst. 123. člena ZZZDR ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom rednega študenta. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, kar pa ni odvisno od tega, ali je upravičenec formalno redni ali izredni študent.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje - prenehanje oziroma odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po ZSR
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je prvi tožnik kot imetnik stanovanjske pravice s pismeno izjavo odstopil drugi tožnici kot svoji ženi pravico do odkupa spornega stanovanja, da je ta tožnik leta 1986 zaprosil delodajalca kot lastnika spornega stanovanja za stanovanjski kredit in ga tudi dobil, da se je tedaj zavezal stanodajalcu, da bo sporno stanovanje izpraznil v dveh letih, da je bila hiša tedaj, ko je zaprosil za stanovanjski kredit, v IV. fazi gradnje in da je glede na tako stanje obstajal razlog za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov iz tretjega odstavka 60. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) že ob uveljavitvi stanovanjskega zakona (SZ). Glede na tako dejansko stanje sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili določilo drugega odstavka 128. člena SZ, po katerem lastnik stanovanja ni dolžan prodati stanovanje po določbah 117. člena SZ, če je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami ZSR.
Po določbi 1. odst. 1. tč. 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti, med drugim tudi s področja kulture, če se ta opravlja kot dejavnost javne službe.
Ker Zakon o odvetništvu nima posebnih določb postopka, se za odločanje o predlogu za vpis v imenik odvetniških kandidatov uporabljajo določbe ZUP. Če je o predlogu odločeno, ne da bi bil v skladu z ZUP izveden ugotovitveni postopek, je odločitev nezakonita.