povzročitev škode - podlage za odgovornost - povrnitev gmotne škode - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode, vendar pa morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Eden od teh pogojev pa je tudi nedopustno (protipravno, protipogodbeno) ravnanje. Ob ugotovitvi sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega, protipogodbenega, premalo skrbnega ali nestrokovnega ravnanja, pa v obravnavanem primeru ta pogoj za nastanek odškodninske obveznosti tožene stranke ni izpolnjen. Ker morajo biti vsi pogoji odškodninske odgovornosti (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja) podani kumulativno, kar pa v obravnavanem primeru niso, je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči druge in prve stopnje z zavrnitvijo zahtevka za povrnitev škode zmotno uporabili materialno pravo.
Ker znesek 50.000,00 SIT v zakonu določenega zneska za dovoljenost revizije ne presega, je revizija tožnika nedovoljena.
ZUP člen 125. ZDKZ člen 3, 3/8.ZDKG člen 4, 4/8.ZD člen 132, 145, 145/1.
zaščitena kmetija - pogoji - položaj stranke v postopku
Zainteresirana stranka za vložitev predloga za preveritev pogojev za zaščito kmetije po materialnem predpisu je lastnik oz. v primeru njegove smrti skupnost dedičev.
Sprememba zahtevka ima glede pristojnosti in sestave sodišča ter pravice do revizije enak učinek kot tožba. Zato je treba za odločanje o teh vprašanjih uporabiti predpis, ki velja v trenutku spremembe tožbe.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi se glasi izpodbijana sodba na znesek 500,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar ob postavitvi tega tožbenega zahtevka dne 9.11.1995 ni zadostovalo za dovoljenost revizije. Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35.čl. ZPP).
odstop terjatve s pogodbo - cesija - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
S cesijo ni mogoče prenašati stvarnih pravic. Cesija je instrument obligacijskih razmerij. Z njo se prenašajo terjatve, ne stvarne pravice. V tem pogledu ima sodba druge stopnje prav. Toda iz citirane določbe dogovora iz leta 1967 izhaja, da so imele stranke v mislih prenos upravičenja do vložitve zahtevka na vrnitev spornega lokala iz nacionalizacije v svojo korist. To upravičenje je po svoji pravni naravi obligacijski zahtevek in se nanaša na pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice.
Za okvaro organizma v internaciji v tujini med drugo svetovno vojno ni mogoče šteti okvare, ki jo stranka kot tovrstno okvaro prvič dokazuje z izvidom psihiatra v letu 1983.
Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker revident ne zatrjuje, da bi bil podan kateri od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 71. člena ZPP (objektivna nepristranost), predloga zaradi izločitve po 6. točki tega člena, ki se nanaša na subjektivni odklonitveni razlog, pa ni podal do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (73. člen ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta pravilno ugotovili krivdo upravljalke smučišča, ker ni zagotovila dovolj široke proge (prvi odstavek 9. člena ZVJS), ni označila začasno nevarnih mest na progi (tretji odstavek 9. člena ZVJS) in ni namestila ustrezne ograje ob progi (druga alineja 3. člena ZVJS), sta zanemarili dolžnosti smučarjev, ki so predpisane zlasti v 31. členu ZVJS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, na katero se sklicuje tudi tožnik, je odškodnina za pretrpljene telesne bolečine določena ob pravilni uporabi določbe 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR). Zahteva za višjo odškodnino ni utemeljena. Enako velja za odškodnino za strah. Po ugotovitvi sodbe prve stopnje je šlo za hud, a kratkotrajen primaren strah, med tem ko sekundarnega strahu, na katerega se tožnik sklicuje v reviziji, ni bilo.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave
Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh).
zahteva za denacionalizacijo - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Nepopolna vloga za denacionalizacijo, ki jo stranka kljub pozivu upravnega organa in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, te ne dopolni, se zavrže.
pridobitev - državljan druge republike - prekinitev dejanskega bivanja v Sloveniji
Če je z dokazi izkazana ugotovitev, da so podane okoliščine, kot so nezmožnost vrnitve v Slovenijo zaradi vojne v drugi državi, ki niso ves čas prekinitve v celoti na strani prosilcev za slovensko državljanstvo, tega ni mogoče šteti, da gre za dolgotrajno prekinitev življenja v Sloveniji, tudi če ta prekinitev traja eno leto, in zato za neizpolnjevanje zakonskega pogoja po 1. odstavku 40. člena ZDRS.
povrnitev škode - deljena odgovornost - negmotna škoda - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vpliv dolgotrajnosti pravdnega postopka na višino odškodnine
Odgovornost tožene stranke kot podjetja, katerega dejavnost je tudi rekonstrukcija cest, je treba presojati po strožjih merilih.
Opustitev varnostnih ukrepov, ki bi jih morala tožena stranka izvesti na podlagi prometnih predpisov (Pravilnik o prometnih znakih na cestah) in po določbah o varnosti na gradbišču (Posebne gradbene uzance), je bila neposreden vzrok za tožnikovo nesrečo. Za tožnika pa je ugotovljeno, da je ravnal rutinsko, ko se je utrujen po delu ponoči vračal domov. Pri takem dejanskem stanju je pravilna prvostopna odločitev, po kateri je delež odgovornosti tožene stranke 70 % in tožnikov delež 30%. Namen predpisov o zavarovanju delovišča na cesti je tudi v tem, da prepreči nesrečo manj pazljivih uporabnikov ceste in tudi tistih, ki iz različnih razlogov niso sposobni sami v celoti poskrbeti za svojo varnost. Tožnikova zmanjšana pozornost kot posledica utrujenosti po delu ni prispevala k povzročitvi splošno nevarnega položaja. Škodljive posledice od tega so zadele zgolj tožnika samega. Razlog za tožnikovo utrujenost pa je bil opravičljiv. Pravilno zavarovanje bi tožnika tudi v takem stanju pravočasno opozorilo.
Dejstvo, da je v posojilni pogodbi napisan višji znesek, kot je bil dejansko posojen in izročen, sta sodišči pravilno ocenili kot navidezno višje posojilo in po prvem odstavku 66. členu ZOR šteli, da nima učinka med pogodbenima strankama, saj zaradi napake v voljah pogodbenih strank nima učinka.
URS člen 56. KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH člen 3, 27.ZZZDR člen 6, 107 - 109.SZ člen 56, 56/1, 58, 58/1, 149. ZSR člen 5, 5/1, 5/6, 6, 6/1, 19, 18.
izselitev imetnika stanovanjske pravice v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih ali Stanovanjskega zakona - pravica uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - upravičenci - analogna uporaba določil zakona o smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika - varstvo pravic mladoletnih otrok
Če je v času izselitve imetnice stanovanjske pravice še veljal ZSR, je v 19. členu urejal razmere za tak primer. V drugem odstavku tega člena je omogočal uporabnikom stanovanja, ki so živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje, da obdržijo pravico uporabljati stanovanje. Kdo od uporabnikov bi tedaj postal imetnik stanovanjske pravice, bi bilo treba presojati po določilih tretjega, četrtega in petega odstavka 18. člena ZSR, torej analogno primerom, ko imetnik stanovanjske pravice umre. Če pa je v času, ko se je imetnica stanovanjske pravice odselila, že veljal SZ, je treba ugotoviti, da je mogoče primer, ko mati pusti v Republiki Sloveniji mladoletnega otroka, sama pa odide v tujino, primerjati z njeno smrtjo. V zvezi s smrtjo najemnika analogno ureja primere tudi SZ v 56. členu, ki enemu od družinskih članov omogoča sklenitev najemne pogodbe. Pri tem ni ovira, da je v danem primeru skupaj z materjo uporabljala stanovanje mladoletna oseba, nasprotno: otroci uživajo posebno varstvo in skrb in sodišča jih morajo še posebej varovati.
Če mladoletni otroci ne morejo sami uveljavljati svojih pravic, so za to odgovorni starši in eden od njiju, ki mora v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotavljati razmere, ki so potrebne za otrokov razvoj.
Kaznivo dejanje opustitve ovadbe po 2.odst. 8.čl. ZKLD je bilo mogoče storiti za več alternativno določenih kaznivih dejanj iz tega zakona, ki pa bi morala biti v izreku sodbe konkretizirana z vsemi bistvenimi okoliščinami. Opis dejanja K.D.-ja je torej predpostavka za ugotavljanje, ali je obsojenec ob izpolnitvi ostalih znakov kaznivega dejanja iz 2.odst. 8.čl. ZKLD storil očitano mu kaznivo dejanje.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 2/3, 4.ZOR člen 400, 400/3.ZUP člen 242, 242/1.
zamudne obresti
Do 13.3.1993 je bila obrestna mera zamudnih obresti za carine in druge uvozne davščine enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30% s tem, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi.