ZOR člen 103. ZUN člen 46.ZSZ člen 51.SZ člen 9, 12, 12/3.
ničnost pogodbe - oddaja nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - pridobitev funkcionalnega zemljišča
Tožniki niso uspeli uveljaviti ničnosti med toženima strankama sklenjene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki meji na funkcionalno zemljišče, na katerem stoji njim solastna hiša. Določba 12. in 9. člena SZ le opredeljujejo pomen funkcionalnega zemljišča in niso podlaga za pridobitev lastninske pravice neposredno na podlagi samega zakona. Predmet nakupa po določbah SZ je opredeljen v samih drugih pogodbah. Tožniki niso zatrjevali nobene druge pravne podlage za pridobitev solastninske ali druge pravice na sporni njihovemu funkcionalnemu zemljišču meječi parceli, saj niso sprožili npr.
upravnega postopka po 3. odst. 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ali sklenili pogodbe po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. Samo dejanska zatrjevanja uporabe sporne parcele ne zadostuje, pa tudi ne sicer le zatrjevani namen ob pridobitvi sporne parcele v družbeno lastnino; potrebna bi bila ali v skladu z zakonskimi predpisi sklenjena pogodba ali akt državnega organa.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba člen 3.SZ člen 39, 49/1.
pridobitev z naturalizacijo - redna naturalizacija
Za ugotavljanje dejstva, ali prosilec za sprejem v državljanstvo izpolnjuje pogoj o zagotovljenem stanovanju v smislu ZDRS in 3. člena uredbe, je odločilna vsebina pogodbe, s katero se dokazuje to dejstvo, in ne naslov pogodbe.
posojilo - ustna pogodba - rok za vrnitev posojila
Pravdni stranki sta sklenili ustno posojilno pogodbo (prvi odstavek 557. člena ZOR), po kateri toženca kot posojilojemalca zadeva obveznost vrnitve sposojenega denarja v skladu z določbo 562. člena ZOR. To je materialno pravo, ki ga je mogoče uporabiti v obravnavanem primeru glede na dejanske ugotovitve. Te pa so stvar dokazovanja in končne sodne dokazne presoje: tako o tem, pod kakšnimi pogoji je bilo posojilo dano, kot o tem, ali je bilo, ali ni bilo vrnjeno.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika
Po določbi 14. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 6/80) ima solastnik pravico imeti stvar v posesti, kar pomeni, da mu mora drug solastnik to omogočiti (v okviru uporabe, sorazmerne njegovemu delu), med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne stanovanjske hiše.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja določene dejavnosti
Tožena stranka vztraja pri svojem stališču, da pogodbeno določilo o bremen prosti prodaji izključuje prepoved opravljanja gostinske dejavnosti. Taka razlaga pogodbe je v popolnem nasprotju z besedilom pogodbe, iz katerega jasno izhaja, da bremen prosto prodajo dovoljuje preužitkarica glede na svojo stvarno pravico hasnovanja in gospodarjenja na nepremičnini, katere del je bil predmet prodaje med pravdnimi strankami. Bremena, ki so v nadaljevanju pogodbe izrečno dogovorjena (služnost v tč. IV, prestavitev plota v tč. V, prepoved opravljanja gostinske dejavnosti v tč. VI, postavitev snegobranov v tč. VII) s tem niso mišljena, saj bi bila sicer celotna pogodba sama s seboj v nasprotju.
Iz same vsebine pojma 'nagovoriti koga k čemu' izhaja, da je takšno ravnanje lahko le zavestno in voljno, saj je usmerjeno k določenemu cilju, kazenskopravno to pomeni, da je lahko le naklepno.
Pri meritornem odločanju v obnovi postopka je treba glede pogojev za pridobitev državljanstva uporabiti materialni predpis, ki je veljal v času izdaje prejšnje odločbe.
Morebitna gradnja v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem ne more biti predmet pritožbenega postopka in upravnega spora proti izdanemu lokacijskemu dovoljenju, temveč je taka gradnja predmet nadzorstva v postopku urbanistične inšpekcije po določbah 75. člena ZUN.
dolžnost preživljanja - znižanje preživnine - spremenjenih okoliščin ni
Sodišče sme po predlogu prizadetega znižati s pravnomočno sodbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (peti odstavek 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - Ur. list SRS, št. 14/89). Navedena zakonska določba je primarna pri uporabi materialnega prava v tem sporu. Šele ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je mogoče znova presoditi o višini preživninskega prispevka "v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami" (79. člen ZZZDR). Ugotovljeno dejansko stanje pa je tako, da sta nižji sodišči utemeljeno presodili, da se razmere, ki so bile podlaga pri določitvi preživnine po sodbi II P 507/95 prvega sodišča z dne 2.10.1995, ki je postala pravnomočna dne 5.4.1996 (tožba v obravnavani zadevi pa je bila vložena že dne 16.5.1996), niso spremenile. Premoženjske in osebne razmere na strani tožnika in matere otrok so ostale nespremenjene. Novih okoliščin, ki bi mogle pogojevati ponoven razmislek o višini dosojene preživnine, tožnik niti sam ne zatrjuje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - škoda, ki jo pretrpijo drugi - solidarna odgovornost več povzročiteljev prometne nesreče - vzročna zveza kot dejansko in pravno vprašanje
V 4. odstavku 178.čl. ZOR je določeno, da imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno za škodo, ki jo pretrpijo drugi. Smisel tega pravila je, da lahko oškodovanec, ki ni kriv za nesrečo in tudi ni objektivno odgovoren, uveljavlja odškodnino od vseh povzročiteljev, ki so odgovorni za škodo, nerazdelno. V enakem pravnem položaju pa je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, če sta za škodo krivdno odgovorna dva imetnika (ali več imetnikov) motornih vozil (prvi odst. 178.čl. ZOR). Nekrivi udeleženec nesreče ima položaj oškodovanca, ta položaj pa mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odst. 178.čl. ZOR obravnava kot "druge", torej kot subjekte, ki niso objektivno odgovorni za škodo. Vprašanje obstoja elementov, ki sestavljajo pravno upoštevno vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in nastankom škode, spada med dejanska vprašanja in kot tako ni predmet revizijskega preizkusa (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Uporaba pravilne metode za ugotovitev pravno relevantne vzročnosti pa je pravno vprašanje.
prodaja - obveznost prodajalca - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigo
Toženca sta kot prodajalca že na podlagi določbe prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžna tožnici kot kupcu prodano stanovanje izročiti tako, da bo tožnica na njem pridobila lastninsko pravico. Ta njena zakonska obveza je konkretizirana tudi s pogodbeno sprejeto obveznostjo v 5. členu sporne pogodbe, ki vsebuje dovoljenje tožencev za zemljiškoknjižni vpis te pogodbe. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je po določbi 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vpis v zemljiško knjigo. Toženca sta skušala onemogočiti vpis v zemljiško knjigo z neutemeljenim odklanjanjem overitve svojih podpisov na sporni pogodbi in torej nista izpolnila svoje zakonske in pogodbene obveznosti. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - spolzka keramična talna obloga
V okviru poslovne dejavnosti nudenja kopalniških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (ZVLP 1946) člen 8. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 2, 7. Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (1945) člen 8. KZ (1947) člen 95, 95/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - oblike krivde - naklep - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države
Glede kaznivega dejanja, ki je bil pravno opredeljen po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946), izpodbijana sodba z dne 9.11.1949 ni upoštevala določbe 1.odst.95.čl. KZ-47, da je potrebno upoštevati kazenski zakon, ki je veljal v času storitve. Dejanje naj bi bilo namreč storjeno ob razpadu Nemčije, torej maja 1945, ko je veljal Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (Ur.list DFJ, št. 39/45).
ZDen člen 8, 8/1, 61, 61/2, 64, 64/2. ZUS (1977) člen 12.
denacionalizacija stanovanjskih zgradb - stranka v postopku denacionalizacije - pravica do vložitve zahteve - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - solastninska pravica na nepremičnini
Vsak od pravnih naslednikov umrlega upravičenca, kateremu je bil podržavljen solastninski delež na nepremičnini, je upravičen za vložitev zahteve za denacionalizacijo in to v korist vseh pravnih naslednikov, ki pridejo v poštev za uveljavljanje tega istega prejšnjemu lastniku podržavljenega premoženja.
Ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po določbah ZLPP, če podjetje - zavezanec v denacionalizacijskem postopku, ob odločanju na prvi stopnji, med viri sredstev v bilanci stanja nima več družbenega kapitala (ima znane lastnike).
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 19, 19/1, 20, 20/2.
vzgoja in izobraževanje - napredovanje pedagoških delavcev - napredovanje v naziv - naziv svetovalec
Po 2. odstavku 20. člena pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive se ne glede na določbo 14. člena istega pravilnika zaposlenemu ob prvem napredovanju po določbah 11. in 13. člena tega pravilnika (izjemno napredovanje) lahko upoštevajo opravljeni programi strokovnega izobraževanja in dodatna strokovna dela, opravljena do uveljavitve tega pravilnika, ne pa do uvedbe postopka o napredovanju v naziv.