prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - strokovno mnenje zdravniške komisije - javna listina
Izvid in mnenje zdravniške komisije - kot javne listine - dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (1. in 2. odstavek 230. člena ZPP). Če se pri sprejeti odločitvi ne bi upoštevalo tega, kar je v listini potrjeno (dokazna listina) ali določeno (dispozitivna listina) bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati o tožnikovi opravičeni (neopravičeni) odsotnosti, izhajati iz strokovnih mnenj zdravniške komisije, dokler tožnik ne dokaže nasprotnega (3. odstavek 230. člena ZPP). Da so bile ugotovitve zdravniških komisij neresnične, pa tožniku ni uspelo dokazati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepa toženca na podlagi katerega je tožniku prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je z dela izostal neopravičeno zaporedoma pet delovnih dni. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.
Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Nižji sodišči sta res ugotovili, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenih razlogov, čeprav ZDR določa neupravičeno odsotnost, vendar je vsaka odsotnost, ki ni opravičena, neupravičena. Tožnik pa ni opravičil odsotnosti z dela.
ZDR (1990) člen 125. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved zasebnega delodajalca z izrekom disciplinskega ukrepa - kršitev postopka
V 41. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci je določen postopek za uvedbo in izvedbo ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. Z njim so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela (načelo zakonitosti, načelo pravice do obrambe, materialne resnice, pisnosti, pravico do pritožbe, načelo dokončnosti), ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, marveč zagotavlja domnevnemu storilcu disciplinske kršitve pravno varnost pred morebitno samovoljo.
povzročitev škode - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Uporaba dol. 156. člena ZOR zahteva izbiro pravovarstvenega zahtevka, ki meri, če gre za dejavnost, iz katere izvira vznemirjanje, na preprečitev vznemirjanja z ustreznimi ukrepi bodisi na aktivni ali pasivni strani.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dovoljenost revizije
Neutemeljena je revizijska trditev, da toženec M. Š. zaseda poslovne prostore tožeče stranke. Sodišči druge in prve stopnje namreč nista ugotovili, da toženec M. Š. zaseda poslovni prostor tožeče stranke, ampak sta ugotovili, da je tožeča stranka temu tožencu, zaradi rešitve njegovega stanovanjskega problema, v letu 1962 (pogodba z dne 15.8.1962) dodelila v uporabo sporno stanovanje, ki ga je toženec skupaj z družinskimi člani uporabljal tudi ob uveljavitvi SZ. S sklepom o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje se postopek pravnomočno ne konča. Zato ni dovoljena revizija tožeče stranke v tistem delu, v katerem se izpodbija odločitev sodišča druge stopnje, da se pretežni del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
odgovornost za stvarne napake - skrite napake - pravice kupca - izpolnitev, znižanje cene, razveza pogodbe, povrnitev škode
Zaradi sicer pravočasno notificirane stvarne napake ni mogoče razdreti pogodbe, če se je kupec naknadno odpovedal njenemu uveljavljanju s stališča zahtevka na razdrtje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS03121
ZPP (1977) člen 52, 52/2. ZUKZ člen 81.UZITUL člen 4.
krajevna pristojnost - pristojnost pri odškodninskih sporih - kolizija pristojnosti sodišč domače in tuje države - zavarovalna vsota - valorizacija - metoda
Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilna dejstva, ko pravda začne teči. Valorizacija zavarovalne vsote na razmere v času sojenja se opravi po izbrani metodi (indeks rasti cen i.p.d.) najmanj za obdobje od sklenitve zavarovalne pogodbe.
Sodišči prve in druge stopnje sta dovolj popolno ugotovili vse oblike nepremoženjske škode, ki jo je trpel tožnik, da sta pravilno uporabili določilo 200. in 203. člena ZOR. Odškodnina v naslednjih zneskih: za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 1.000.000,00 tolarjev, za strah 400.000,00 tolarjev ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000.000,00 tolarjev in skaženosti 300.000,00 tolarjev, ustreza kriterijem, ki so določeni v 200. členu ZOR in je pravična.
denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valuta obveznosti - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Tožničino preplačilo je bilo plačano v tedanjih dinarjih in po ugotovitvah sodišča sedaj znaša 294,83 in 31,20 SIT. Ob pravilni uporabi 394. člena ZOR je zato pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki oba navedena zneska z zamudnimi obrestmi in sicer od dneva plačila to je od 20.8.1987 (za znesek 294,83 SIT) oziroma od 10.11.1987 (za znesek 31,20 SIT).
obresti od vnaprej plačane kupnine - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zamudne obresti - obrestne obresti - od kdaj tečejo
Kupoprodajno pogodbo ureja predvsem ZOR, ki favorizira takojšnjo in sočasno izpolnitev pogodbe (314. in 475. člen). Odlaganje prodajalčevega roka izpolnitve ni v interesu kupca. Zato v danem primeru ni mogoče uporabiti tistega pogodbenega določila, s katerim se je bil kupec prisiljen odreči plačilu obresti, ker so te predvidene v predpisu, ki je prisilne narave, to je v 26. členu Zakona o blagovnem prometu. Po določilu drugega odstavka 279. člena ZOR je mogoče zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Osrednje izhodišče pravne presoje v izpodbijani sodbi je, da zatrjevane obogatitve toženca ni mogoče ugotoviti. Z gradnjo stanovanja in ostalimi gradbenimi deli (zajeto je vse, kar je tožeča stranka uveljavljala) za pokojnega B. R. je tožeča stranka le izpolnila domačo pogodbo z dne 1.9.1963, ko je od B. R. prejeto nepremičnino na ta način odplačala (1. točka te pogodbe). Kolikor pa je pomoč tožnikov pri gradbenih delih bila izvršena preko okvira obveznosti iz domače pogodbe, pa se je kompenzirala s koristmi, ki jih je družina tožnikov imela od obdelovanja R. posestva. Omenjena presoja je dejanske in pravne narave - vendar je pravna presoja vezana na dokazno oceno, ki je v izpodbijani sodbi izčrpno predstavljena. Obvelja, da toženčeva obogatitev ni dokazana, to pa ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
lastninsko preoblikovanje - revizija - spodbijanje odločb agencije - oškodovanje družbene lastnine med pravnimi osebami v družbeni lastnini
Postopek revizije lastninskega preoblikovanja se opravi pod pogoji iz prvega odstavka 48. člena ZLPP že pred začetkom lastninskega preoblikovanja. Toda, če se pri tem ugotovi oškodovanje družbene lastnine, potem gre za oškodovanje družbene lastnine iz drugega odstavka 48. člena ZLPP, ki pa se ne domneva, kot v primerih oškodovanja iz 48.a člena. V takšnem primeru bi moral po določilu drugega odstavka 50. člena ZLPP sprožiti ustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti spornih dejanj ali pogodb družbeni pravobranilec na podlagi revizijskega poročila; to pa je drug in drugačen postopek z drugačnim procesnim položajem strank kot postopek po dol. petega odst. 48.b člena ZLPP.
Za oškodovanje družbene lastnine gre tudi tedaj, ko se oškodovanje nanaša na posamezno pravno osebo v družbeni lasti, pa čeprav v razmerju do druge pravne osebe v družbeni lasti.
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik po škodnem dogodku sprejet na zdravljenje v Kirurški oddelek Bolnice M., kjer so ob pregledu ugotovili, da je utrpel odrgnino kože v lasišču na levi strani čela, bolečnost v zgornjem delu trebuha, bolečnost levega ramena, odrgnine kože na prstih leve roke, obeh kolenih in na levi goleni. RTG slika skeleta levega ramena je pokazala prelom lopatice v predelu vratu. Po oskrbi odrgnin in zloma lopatice je bil tožnik na opazovanju, po treh dneh pa odpuščen v domačo oskrbo. Levo roko je imel imobilizirano v trikotni ruti. Po odpustu v domačo nego je moral še na tri kontrolne preglede, pri katerih so mu dvakrat opravili kontrolne RTG posnetke. Kirurško zdravljenje je bilo zaključeno v 89 dneh. Zaradi opisanih poškodb je trpel stalne fizične bolečine hude intenzitete dva dni (predvsem zaradi preloma lopatice), srednje hude bolečine stalnega karakterja nadaljnjih sedem dni, nato pa še sedem dni stalne fizične bolečine, ki so bile lahkega karakterja. Nato pa so stalne bolečine prešle v občasne bolečine, katerih pogostost in intenziteta je postopoma upadala. Po šestih tednih so te občasne bolečine prešle v občasne bolečine, ki se pojavljajo ob spremembah vremena in pri takih delih, ki jih mora opravljati dalj časa z dvignjeno roko, zlasti pa pri delih, ki jih mora opravljati kot mizar (žaganje z roko). Te bolečine pa so lahke intezitete. Med zdravljenjem je moral ležati na hrbtu, strogo mirovanje pa je bilo povezano z dodatnimi nevšečnostmi.
Fiziološke potrebe je moral nekaj časa opravljati v postelji, v času domače oskrbe pa je potreboval tudi tujo pomoč. Ob upoštevanju navedenih fizičnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje prisodilo tožeči stranki 600.000,00 SIT denarnega zadoščenja. Tolikšno denarno zadoščenje pa je tudi po presoji revizijskega sodišča primerna odškodnina iz tega naslova, pri čemer so pri prisoji tolikšne odškodnine upoštevani tako kriteriji iz 200. kot tudi iz 203.člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
Drugačno denarno zadoščenje (800.000,00 SIT kolikor je tožeči stranki prisodilo pritožbeno sodišče oziroma 240.000,00 SIT, kolikor naj bi znašala primerna odškodnina po mnenju tožene stranke) ne bi bilo v skladu s citiranima določbama ZOR in za tožečo stranko ne bi predstavljalo pravične denarne odškodnine.
Pravna podlaga odškodninskega tožbenega zahtevka tožeče stranke pa bi lahko bila v določbi 34. člena takrat veljavnega zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80 - v nadaljevanju ZR), ki je določal, da je dolžan razlastitveni upravičenec na željo kmeta kot prejšnjega lastnika, le temu preskrbeti prvenstveno druga ustrezna zemljišča približno enake katastrske kulture in približno enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je bila dolžna razlastitvenemu upravičencu pomagati tudi zemljiška skupnost. ZR je tedaj nalagal razlastitvenemu upravičencu dolžnost, da v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo prvenstveno preskrbi prejšnjemu lastniku, ki je to želel, druga ustrezna zemljišča. Odgovor na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru podana odškodninska odgovornost tožene stranke je zato odvisen od odgovora na nadaljnje vprašanje in sicer: Ali je v obravnavanem primeru tožena stranka ravnala tako, kot je bilo predpisano v 34. členu ZR in s tem izpolnila svojo zakonsko dolžnost, zaradi česar škode, ki naj bi nastala zaradi izpada dohodka tožeči stranki, ni mogoče opredeliti kot škodo, ki je posledica nedopustnega (protipravnega) ravnanja tožene stranke? Ob upoštevanju v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka storila celo vrsto ukrepov z namenom, da bi tožeči stranki zagotovila nadomestna zemljišča. Z drugimi lastniki je sklenila vrsto dogovorov na podlagi katerih naj bi se pridobila zemljišča, ki bi bila dodeljena tožeči stranki kot nadomestna zemljišča. Prvemu in drugemu tožniku so bila nadomestna zemljišča ponujena celo pred odvzemom razlaščenih zemljišč iz posesti. Tožeča stranka je dodelitev kakršnihkoli nadomestnih zemljišč že načeloma odklanjala, saj je trdila, da razlastitev ni utemeljena in da zato dodelitev nadomestnih zemljišč sploh ni potrebna. Vsi v razlogih druge in prve stopnje opisani številni ukrepi, ki so bili izvedeni tudi ob pomoči zemljiške skupnosti, in v razlogih obeh sodb ugotovljeno odločno nasprotovanje tožeče stranke, da bi se ji dodelila nadomestna zemljišča, brez dvoma potrjujejo presojo sodišč druge in prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z določbo 34. člena ZR in zato kot nedopustno (protipravno) ravnanje tožene stranke podlaga njene odškodninske odgovornosti.
1. Nezakonitosti vpisa v sodni register ni mogoče ugotavljati s sodbo, če je že prišlo do njegovega izbrisa. Če je vprašanje (ne)zakonitosti tega vpisa pomembno za odločitev v sporu, reši sodišče to vprašanje kot predhodno vprašanje.
2. Družbena pravna oseba mora pri poslovnih odločitvah ravnati v skladu s 5. člen ZOR. V nasprotnem primeru gre lahko za oškodovanje družbene lastnine po 48. členu ZPPSL.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Po oceni revizijskega sodišča so bile vse navedene dejanske okoliščine upoštevane pri odmeri odškodnin za obe obliki nepremoženjske škode to je pri telesnih bolečinah in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v smislu določb 200. in 203. člena ZOR. Odškodnini za obe navedeni obliki škode sta bili individualizirani, kar pomeni, da so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožničinega primera. V ta sklop pa spada tudi časovni okvir, ki ga določa pričakovana doba trajanja telesnih in duševnih bolečin. Ta pa pomembno vpliva ob vseh drugih pravno odločilnih okoliščinah na višino odškodnin za vse tiste oblike škode, ki so odvisne od časa trajanja.
Sklep Vlade RS. CZ člen 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31.
carinske oprostitve
Če sporni avtomobil, pred 25. junijem 1991 registriran v eni od bivših jugoslovanskih republik, ni bil registriran na ime osebe, ki bi bila na dan 25.6.1991 državljan Republike Slovenije (ni bil v lasti slovenskega državljana), tožnik kot kasnejši pridobitelj avtomobila ne izpolnjuje pogojev iz sklepa Vlade RS o blagu, ki se ne šteje za carinsko blago.
Če je tujec v 3 dnevnem roku izrazil pred državnimi organi prošnjo za azil, pa se ti na prošnjo niso odzvali, mora organ zaradi neustreznega in nezakonitega ravnanja državnih organov vlogo, ki je bila sicer zaradi navedenega ravnanja državnih organov dejansko vložena že po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, obravnavati kot pravočasno, ker zamude ni možno pripisati ravnanju tujca.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Pri odločanju o pridobitvi državljanstva po 40. čl. ZDRS, za pripadnike bivše JLA, se upravni organ pri konkretizaciji nedoločenega pravnega pojma "nevarnost za obrambo države" opre lahko le na merili 1. in 2. alinee 8. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ne pa tudi na 3. alineo, ker ta ni v skladu s pravno naravo odločanja po 40. členu ZDRS.