delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - konkurenčna klavzula - ravnanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno
Ravnanje delavca, da ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije ali delodajalec (torej ne samo v njegov delokrog) je prepovedana zato, ker s takimi dejanji storilec krši lastno dolžnost poštenega in vestnega izpolnjevanja delovnih dolžnosti, ki je sankcionirano tudi s 1. odst. 54. čl. ZTPDR. Takšen način izvrševanja pravic in obveznosti, izhajajočih iz delovnega razmerja, bi bil v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno.
odškodninska odgovornost - negmotna škoda - pravična odškodnina
Pri presoji, ali je bila oškodovancu priznana pravična odškodnina za negmotno škodo, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine, in ne samo za vsak odškodninski temelj posebej. Tako je lahko priznana za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo manjša, vendar je skupno priznana odškodnina kljub temu pravična.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Prenehanje delovnega razmerja po 6. točki predstavlja način tako imenovanega "samovoljnega prenehanja delovnega razmerja", ko delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin (ker je sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, ker se nahaja v tujini, v tuji vojski, se odselil iz kraja dosedanjega bivanja v drug kraj ali neznano kam in podobno)
zanesljivo ugotoviti, da ne želi več delati pri dotedanjem delodajalcu. V tem primeru preneha delavcu delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela. Ta inštitut ima namen, da izrazi in potrdi voljo delavca za prenehanje delovnega razmerja mimo pogojev in postopka, določenega v 1. in 2. točki prvega odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi s 1. in 2. točko prvega odstavka 100. člena ZDR.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo člen 24, 51. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 393.
sindikat - neupoštevanje pravic sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - mnenje sindikata
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu sindikata. Ugotovilo je, da so bile kršene pravice predlagatelja, ker nasprotni udeleženec pred sprejemom spremembe delovnega časa ni zahteval mnenja sindikata.
Odpravilo je odredbe o spremenjenem delovnem času in vzpostavilo prejšnji delovni čas.
Na pritožbo nasprotnega udeleženca je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je zahtevek zavrnilo. Zahtevek ni utemeljen, ker sindikat ni pisno obvestil nasprotnega udeleženca o svojem obstoju.
Revizijo predlagatelja je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav kolektivna pogodba izrecno ne določa, da je dolžan sindikat pisno obvestiti delodajalca o svojem obstoju, je normalno, da to stori. Ko je to storil, je skupščina delodajalca predlagatelja povabila, da da mnenje. Mnenje je bilo obravnavano, vendar ni bilo upoštevano. S tem zakonitost ni kršena, ker je dolžan delodajalec mnenje sindikata obravnavati, ni pa mu dolžan ugoditi.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - revizija vložena pri nepristojnem sodišču
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov toženca, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne izjave in da ni bila v zmoti, ko je izjavo podpisala. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.
Tudi revizijsko sodišče je njeno revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče revizije ni zavrglo, čeprav je bila v roku poslana le nepristojnemu sodišču, ker je štelo, da je to nezakonitost mogoče pripisati njeni nevednosti. Tožnica je namreč nepismena.
vloga poslana nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika.
Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli ponovno teči šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Zato je pritožbeno sodišče upravičeno zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno.
odškodninska odgovornost - bodoča škoda - denarna renta - pogoj za priznanje denarne rente
Pogoj denarne rente, ki je po navedenih določilih oblika reparacije škode, je seveda ta, da oškodovanec škodo sploh trpi. Nezmožnost za delo sama zase ni podlaga za prisojo materialne škode v obliki denarne rente, temveč samo odraz te nezmožnosti, ki se kaže v izgubi bodočega zaslužka.
UZITUL člen 18. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 3.
akontacija vojaške pokojnine
Po mnenju revizijskega sodišča, določba 3. člena odloka ne sme vplivati na zagotavljanje nivoja varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin na način, kot to zaključujeta nižji sodišči. Obseg in pogoje, pod katerimi je prevzela Republika Slovenija izplačevanje akontacij pokojnin, je določil že ustavni zakon, ki je kot okvir prevzetih obveznosti določil predpise SFRJ, ki so veljali do uveljavitve ustavnega zakona (25.6.1991). Zato odlok izvršnega sveta tega nivoja ne more zniževati. Res je sicer, da odlok v 3. členu določa, da se upravičencem izplačuje akontacija pokojnin od 1.11.1991 dalje v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, vendar je ta določba pomembna samo zaradi prevedbe priznane pravice iz starih jugoslovanskih dinarjev v tolarje pred nastankom tečajnih razlik. Vsako drugačno tolmačenje teh določb bi lahko pomenilo, da odlok posega v področje priznavanja pravic, za kar pa ni podlage niti v določbah ustavnega zakona, na podlagi katerega je bil odlok sprejet, niti na podlagi ustavnih določil.
Tujčevo čakanje na delo po prenehanju pravice do nadomestila za primer brezposelnosti ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi (2. odst. 13. čl. ZTuj), ker po 2. čl. ZZT tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS na podlagi delovnega dovoljenja, brez delovnega dovoljenja pa, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Tudi izvenzakonska skupnost tujca ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi, ampak je to le zakonska zveza z državljanom RS (2. odst. 13. čl. ZTuj) ali s tujcem, ki ima dovoljenje za stalno oz. začasno prebivanje (17. čl. ZTuj).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - napotitev na pravdo ali drug postopek - nedopustnost izvršbe
Ker se je v postopkih na nižjih stopnjah ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je prenehala terjatev, ki jo imajo toženci zoper njega na podlagi pravnomočne sodbe (Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. P 419/92 z dne 17.8.1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 1593/93 z dne 15.4.1994) in ki je predmet izvršilnega sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. I 374/94 z dne 12.9.1994, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, ko sta tožnikov tožbeni zahtevek zavrnili. Namreč njegov zahtevek, da je obravnavana izvršba nedopustna, ni bil utemeljen, ker ni dokazal, da so po izvršljivosti izvršilnega naslova nastopila dejstva, zaradi katerih je prenehala zoper njega terjatev tožencev.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - nagib
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Nagibi storilca kaznivega dejanja praviloma niso zajeti v storilčevem naklepu, razen v primerih, ko je posamezen nagib konstitutivni znak kaznivega dejanja.
SZ člen 117, 147, 147/1, 147/2, 148, 148/2, 160. ZSR člen 16, 19/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - zakonec - imetnik pravice uporabe
Ko je bilo ugotovljeno, da je tožnikov oče izgubil stanovanjsko pravico v letu 1990, pomeni, da ni bil njen imetnik ob uveljavitvi stanovanjskega zakona 19.10.1991 (160. člen SZ) in tako tudi takrat ni pridobil pravice do privatizacije stanovanja in nadalje, tudi ni mogel veljavno odločiti o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije, torej njegovih ožjih družinskih članov, ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Pravilno je tudi stališče, da tožnik nima izvirne pravice do odkupa stanovanja, ker je to pravico pridobila njegova mati kot zakonec prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ki je trajno nehal uporabljati stanovanje (16. člen ZSR), te pravice pa ni izkoristila ne sama ne tako, da bi privolila, da jo izkoristi tožnik, marveč le tako, da je sklenila najemno pogodbo. Pri tem je res nepomembno za rešitev tega spora, ali gre za pogodbo za določen ali za nedoločen čas, saj je bistveno le to, da lastnik sklene pogodbo z imetnikom stanovanjske pravice, pa naj gre za nedoločen čas (prvi in drugi odstavek 147. člena SZ) ali za določen čas po dogovoru ali ob določenih pogojih (drugi odstavek 148. člena SZ). Tožnikova mati je enega izmed slednjih načinov izkoristila in tako tožnik kot uporabnik zaradi tega in prej povedanega nima možnosti za odkup stanovanja po privatizacijskih predpisih.
premoženjska razmerja med zakonci - vrednotenje deleža vsakega zakonca - skupno premoženje
Revizijsko sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da je predmet tega postopka po obsegu veliko premoženje. Vendar pa zakonska domneva iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76, preč.b. 14/89, v nadaljevanju ZZZDR) velja za vse enako. Izhaja namreč iz predpostavke, da sta zakonca do konca svoje zakonske zveze živela in ustvarjala skupaj. Tisti zakonec, oziroma njegov pravni naslednik, ki se s takšno domnevo ne strinja, mora dokazati, da sta zakonca prispevala v drugačnem razmerju.
ZPP (1977) člen 421, 421/1, 421/1-9, 400.ZOR člen 188.
povrnitev škode - odškodnina v obliki denarne rente - pomanjkanje vzročne zveze - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija zoper sklep - izločitev izvedenca
Med poškodbami, ki jih je tožnik utrpel 23.8.1988 in njegovo sposobnostjo za delo kot celoto, ki jo sestavljajo najrazličnejši psihofizični dejavniki, ni vzročne zveze, zato škodni dogodek z dne 23.8.1988 ne more biti podlaga za to, da se tožeči stranki prisodi s tožbo zahtevana denarna renta.
Glede na vsebino listine z dne 8.11.1995, sestavljene zaradi novih, dne 30.9.1995 zadobljenih poškodb tožeče stranke, ki v zadnjem odstavku vsebuje le ugotovitve, da "gre pri pacientu nedvomno tudi za posledice poškodb oz. poškodbe, ki niso vse od sedaj ampak tudi starejšega datuma, zato je potrebno natančno pregledati kompletno dokumentacijo, ki je pri pacientu zelo obsežna in ugotoviti dejanski redosled nastanka poškodb in iz katerega obdobja poškodovanja katere posledice izvirajo", pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilna ocena sodišč druge in prve stopnje, da ta listina ne predstavlja novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
Po določbah ZPP (400. člen) je namreč mogoče vložiti revizijo kot izredno pravno sredstvo le proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z odločitvijo sodišča o predlogu stranke za izločitev izvedenca pa se pravdni postopek pravnomočno ne konča.
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - pristojnost za zavrženje tožbe - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Okrajno sodišče je smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT. Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.
Po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih.
dolžnost preživljanja - preživninske obveznosti staršev do otrok
Toženčeva preživninska obveznost po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč. b.) je tako pomembna, da ji mora prilagoditi svoj način življenja. Izbira takšnega načina življenja, ki postavlja v drugi plan ustvarjanje materialnih sredstev, ni pravno odločilno dejstvo, ki bi zavezanca razbremenilo navedene obveznosti.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Tudi pridržanje v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacijah pomeni poseg v človekovo svobodo. Tak poseg je dopusten samo v primerih, ko so izčrpani drugi načini življenja zdravstveno prizadetega človeka na prostosti. Tako razumevanje je posledica načela tako imenovane sorazmernosti, po katerem je omejitev dopustna le v tistem obsegu, ki je nujno potrebna za dosego namena, zaradi katerega je prostost omejena. To načelo se odraža tako v razmerju nasproti psihično obolelemu kot v razmerju do drugih ljudi, to je zunanjega sveta. Pridržanje v psihiatrični bolnišnici je namreč skrajni ukrep in je dopusten samo v primerih, ko je to edini način, da se prepreči psihiatričnemu bolniku, da bi ogrožal svoje življenje ali si povzročal hudo škodo ali da bi tako ravnal proti drugim. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določa v 70. členu materialnopravne pogoje za pridržanje duševnih bolnikov v psihiatričnih zavodih. Po tem določilu je pridržanje dopustno le v primeru, ko zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja bolnik ogroža življenje ali povzroča hudo škodo bodisi sebi ali pa drugim ljudem. Pridržanje pa se sme izreči le v primerih, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi, to je z izven psihiatrične bolnišnice obstoječimi načini.