oblike denacionalizacije - vrnitev stvari - bistveno povečana vrednost nepremičnine
Po določilu drugega odstavka 25. člena ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi vrne, bodisi vzpostavi na njej lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa nepremičnina vrne pod pogoji, da za razliko v vrednosti plača predlagatelj odškodnino.
Vrnitev pod pogojem plačila odškodnine za povečano vrednost pride v poštev le v primerih, kadar je tako imenovana povečana vrednost posledica investicij nasprotnega udeleženca. V tem primeru nasprotna udeleženca nista dokazala, da je povečana vrednost posledica njunih investicij. Drugačna revizijska izvajanja so protispisna. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je določena razlika v vrednosti parcele glede na sedanje stanje v primerjavi s stanjem parcele, ko je bila še stelnik. Toda pri tem sta ugotovili, da je določena agrotehnična in melioracijska dela morala opraviti že prejšnja lastnica (od leta 1958 dalje). Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev - da je že lastnica izvajala določena investicijska dela pred izročitvijo parcele KZ Č., da mnenje izvedenca gradi na stanju parcele, ko je bila še stelnik in brez upoštevanja lastničinih posegov in da KZ Č . razen oranja, ki po ugotovitvah nižjih sodišč samo po sebi ne pomeni bistvenega povečanja vrednosti, ni dokazala drugih vlaganj, sodišči nižjih stopenj s pobijano odločitvijo, s katero nista naložili predlagatelju plačila odškodnine za kakšno povečano vrednost parcele, nista uporabili materialnega prava na škodo nasprotnega udeleženca.
ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - neizpolnitev pogodbe - zmanjšanje pretirano velike are
Sodišče sme po četrtem odstavku 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšati pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke. Glede na tako vsebino navedenega predpisa je zaključiti, da je pojem "pretiranosti are" dejansko vprašanje, ki zadeva predvsem razmerje med aro in vrednostjo predmeta obveznosti (kot objektivnega merila) pa tudi druge okoliščine vsakega konkretnega primera (v tej zadevi velikost kupljenega stanovanja, s katerim se je reševalo stanovanjsko vprašanje šestčlanske družine, finančne zagate kupca kot razlog za odstop od pogodbe ter druge razmere na strani prizadetih strank, kar so okoliščine predvsem subjektivne narave). Revizijsko sodišče v zvezi s tem še ugotavlja, da so na področju kupoprodajnih razmerij, katerih predmet so bila stanovanja, sodišča večkrat zavzela stališče, da je primerna ara od 5 do 10 % kupnine.
Glede na spredaj pojasnjene razloge ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje, ko je ocenilo v tem primeru znesek 3.000 DEM kot primerno aro in zato naložilo tožencu kot prejemniku are, da razliko do 5.000 DEM, to je tolarsko protivrednost 2.000 DEM vrne tožnici, pravilno razrešilo spor pravdnih strank in torej pravilno uporabilo materialno pravo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Glede na naravo postopka, ki je v teku, predvsem pa ob upoštevanju dejstva, da je ta postopek šele v začetni fazi, razlogi iz 68. člena ZPP za delegacijo pristojnosti v obravnavani zadevi zaenkrat še niso podani. V skladu z določbami ZIP je namreč upnik predlagal tako imenovano izvršbo na podlagi verodostojne listine. O tem predlogu odloči sodišče brez naroka na podlagi predlogu priloženih listin. Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP.
Namembnost gradnje ali njena sprememba je pri izdaji lokacijskega dovoljenja bistvenega pomena. Pri uporabi 65. člena ZUN je treba po uradni dolžnosti paziti, ali zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68.členu ZPP.
ZPP (1977) člen 193, 301, 301/1, 331a, 354, 354/2-4. ZSZD 1974 člen 19, 19/1.ZOR člen 200, 203.
stvarna pristojnost - delovna nezgoda - počitniška praksa - sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Iz neoporekane tožbene trditve, da je prišlo do nezgode, ko je tožnik opravljal delo pri toženi stranki v okviru počitniške prakse in na podlagi pogodbe o delu, izhaja, da ni imel lastnosti delavca v združenem delu in tako odškodninski spor, čeprav izvirajoč iz delovne nezgode, ni sodil v pristojnost sodišča združenega dela (19. člen takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela, Ur. list SFRJ, št. 24/74). Torej ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). (Tudi sicer ni videti, da bi bila ta revizijska graja premišljena, saj bi moral ob morebitni razveljavitvi sodb teči nov postopek pred rednim sodiščem.) Nadalje, zakon določa, da če stranka ugovarja, da sodišče ni stvarno pristojno, to odloči, ali naj ta ugovor obravnava in o njem odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo (prvi odstavek 301. člena ZPP). Izdaja posebnega sklepa torej ni obvezna, v obravnavanem primeru pa tudi ne bi bila smotrna glede na opisano jasnost načetega pravnega problema.
Ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 331.a členu ZPP (tudi če bi šlo za delni umik tožbe, kakor je to štela tožena stranka, ko se je v navedbah pod 19. strinjala z njim, izdaja odpovedne sodbe ne bi bila na mestu, ker umik tožbe - 193. člen ZPP prepreči izdajo takšne sodbe).
Pritožbeni rok je strogi prekluzivni rok. Če ga stranka zamudi, lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje pod pogoji iz 117. člena ZPP. Vrhovno sodišče SRS v letu 1983 sprejelo naslednje pravno mnenje:
"Dopolnitev pritožbe, ki jo je pritožnik vložil po preteku pritožbenega roka, upošteva sodišče druge stopnje samo v tistem obsegu, v katerem pritožnik pojasnjuje že v pravočasno vloženi pritožbi navajana nova dejstva oz. relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Navajanje novih dejstev oz. relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih pritožnik v pritožbi ni navajal, je uveljavljanje novih pritožbenih razlogov po preteku pritožbenega roka. To ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče zato dopolnitev pritožbe v obsegu, v katerem uveljavlja pritožnik v njej nove pritožbene razloge (nova dejstva oz. nove relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka), kot prepozno zavrže".
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Na podlagi neupravičene pridobitve bi tožnik lahko zahteval le nadomestilo vrednosti vlaganj v sporno premoženje (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker pa je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastninskega deleža in izločitev tega deleža iz zapuščine, neupravičene pridobitve ni mogoče obravnavati v okviru postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP).
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga tudi s premoženjem iz 32. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), je potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Upoštevati je predvsem treba, da je oporočni dedič praviloma dobroverni pridobitelj. Še posebej to velja tedaj, ko zapustnik v oporoki sicer potomca, ki je pridobival skupaj z njim, ne določi za dediča, vendar pa njegovo delo upošteva na drugačen način.
ZDen člen 6, 6/1, 34, 40, 43, 45, 45/1, 49, 51, 51/4, 72, 72/1.ZSOS člen 6. Uredba člen 1, 2, 8, 17.
denacionalizacija podjetij - vrnitev v naravi ali odškodnina - višina odškodnine
ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu možnost izbire med vrnitvijo podržavljenega podjetja in odškodnino in te izbire ne veže na nobene pogoje. Zavezanec za plačilo odškodnine v obveznicah je Slovenski odškodninski sklad.
Za ocenitev vrednosti podržavljenega podjetja in ugotavljanja odškodnine je bilo sicer pristojno okrožno sodišče, gradivo za odločbo pa je pripravila strokovna komisija, ki jo je imenovalo sodišče, vendar ta okoliščina sama zase še ne pomeni, da je samo gradivo strokovne komisije, ki ima v bistvu značaj izvedenskega mnenja, lahko podlaga za določanje odškodnine v denacionalizacijskem postopku.
nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - pasivna legitimacija
Ob ugotovljenih dejstvih, da se je tožnica vselila v obravnavano stanovanje kot družinski član imetnika stanovanjske pravice, čeprav mu ta lastnost po zakonu ni šla, nadalje, da se je vselila v stanovanje, katerega uporabnica je bila toženka, torej stanovanje, ki pravno ni bilo prazno, zakon ni nalagal toženki, da tožbo za izpraznitev stanovanja vloži proti vsem trem vseljenim družinskim članom, da bi tako vsakemu posebej preprečila pridobitev statusa imetnika stanovanjske pravice po 50. členu ZSR. Tožničino sklicevanje na nezakonitost odločbe, ki je bila podlaga za vselitev, ji ne more prinesti več pravic kot stanovalcem zakonitega imetnika stanovanjske pravice (70. člen ZSR). Le, če bi šlo za nezakonite vselitve družinsko ali sicer pravno nepovezanih oseb v dejansko in pravno prazno stanovanje, bi bilo revizijsko mnenje o potrebnosti tožbe proti vsaki izmed njih utemeljeno. Zakon tudi sicer ni predvideval izgube pravice ne za imetnika stanovanjske pravice ne za uporabnika zato, ker se je kdo tretji vselil v stanovanje v nasprotju z zakonom.
Izrek ni nedoločen, če sodišče dosodi zamudne obresti po obrestni meri kot jih banke plačujejo na vpogled za ustrezno devizno vlogo. Pomembna pa je tista obrestna mera, ki jo plačujejo banke v kraju izpolnitve (analogija s 3. odstavkom 399. člena ZOR) s tem, da je tožnik tisti, ki ima pravico v izvršilnem postopku izbrati tisto banko v kraju izpolnitve, ki je zanj najugodnejša. Zaradi tega izrek prvostopne sodbe ni nedoločen.
1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec.
2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
Če je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, ima najemnik tega stanovanja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, če izkaže, da je bil zakoniti investitor tega stanovanja oz. da izpolnjuje pogoje iz 116. člena SZ.
rojstna matična knjiga - popravek priimka, pridobljenega s sklenitvijo zakonske zveze
Če je tožeča stranka leta 1954 sklenila zakonsko zvezo in sta se zakonca sporazumela za skupen možev priimek v slovenski pisavi, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožeče stranke, ki ga je precizirala kot zahtevek za izdajo odločbe o popravku tega priimka v nemški pisavi v rojstni matični knjigi pri podatku o rojstvu prejšnjega moža tožeče stranke.
Kadar je podaljšanje vozniškega dovoljenja vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika, se to podaljša lahko tudi za krajši rok, kot ga sicer določa ZTVCP in sicer se veže na rok, ki ga zdravnik v mnenju določi za ponovni preizkus zdravstvene zmožnosti voznika.