Če nadzidava obstoječega objekta ne predstavlja gradnje novega objekta, ni treba upoštevati z odlokom o urbanističnem redu določene odmike, ker le-ti veljajo le za novogradnje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS40092
ZOR člen 172, 172/1. ZIP člen 124, 124/1, 124/2, 124/3, 199. ZPP (1977) člen 19.
izvršba - sklep o izvršbi - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost APP - krivdna odgovornost - vložitev tožbe
1. Agencija za plačilni promet odgovarja za škodo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem dela njenih ljudi.
2. Če Agencija za plačilni promet ne ravna po sklepu o izvršbi, je treba ravnati po 124. členu ZIP. Če oškodovani (upnik) ne ravna tako ampak vloži tožbo, je treba uporabiti 19. člen ZPP.
Do nesreče je prišlo zaradi dveh hudih kršitev prometnih predpisov. Tožnik je kršil določbo o prednosti po drugem odst. 50. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, toženec pa določbe o hitrosti po 45. in 46. čl. istega zakona. Gre za kršitve dveh predpisov, ki sta za varnost prometa temeljnega pomena.
Tožnikova kršitev pravila prednosti je bila v dosedanjem postopku podrobno obravnavana in sama zase ustrezno ocenjena. Toda bistveno je, da se kršitve obeh udeležencev obravnavajo v medsebojni povezavi.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V okviru tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja se je postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), v katerem se po 9. členu denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP) zvišajo za 10 krat. To pa pomeni, da je za dopustnost revizije glede na vrednost spornega predmeta od 5.12.1992, ko je navedeni zakon začel veljati, treba upoštevati 10 kratnik zneska 8.000,00 SIT, ki je bil kot meja za dopustnost revizije postavljen v noveli ZPP iz leta 1990 (Ur. list RS, št.
20/90). Za presojo dovoljenosti obravnavanja revizije je torej treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Na dejansko ugotovitev, da toženec že od leta 1990 (še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona) spornega stanovanja ni več uporabljal za zadovoljenje svojih stanovanjskih potreb, je revizijsko sodišče vezano. Stanovanjsko pravico je toženec po določbi 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82) zaradi več kot šest mesečne neuporabe izgubil, s tem pa tudi pravico do lastninjenja po stanovanjskem zakonu in pravico, da po tem zakonu sklene najemno pogodbo.
Sosed investitorja izkazuje pravni interes v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tudi v fazi postopka, ko upravni organ izda sklep o prekinitvi postopka in je zato upravičen do vložitve pritožbe.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, njen povzročitelj pa od škodnega dogodka. V tem okviru se presojajo zastaralni roki.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94) je uredil pravna razmerja v zvezi z uporabo tujih stanovanj kot najemna razmerja, torej kot premoženjskopravna razmerja med lastniki in najemniki. V tej zadevi gre za spor s tožbenim zahtevkom na izpraznitev stanovanja, pri čemer je utemeljenost zahtevka odvisna od tega, ali ima tožena stranka sklenjeno najemno pogodbo s tožnico kot lastnico stanovanja oziroma ali ima pravico do sklenitve najemne pogodbe. Gre za premoženjskopravni spor, o katerem je treba odločiti na podlagi določb Stanovanjskega zakona.
Za spore premoženjskopravne narave z nedenarnim tožbenim zahtevkom pa določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) v drugem in tretjem odst. 382. člena mejni znesek vrednosti spornega predmeta, ki mora biti naveden v tožbi (2. odst. 186. čl. ZPP), da bi bila revizija dovoljena.
Tožbena ugovora, da je bencinski servis lociran preblizu tožnikove hiše in da bo povzročal emisije hrupa in izpušnih plinov, sta neutemeljena, ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da so po PUP zahtevani minimalni odmiki zagotovljeni, vplivi objekta na okolje pa v mejah dopustnih vplivov.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15.ZDen člen 68.ZUP člen 125, 125/2.
začasna odredba
ZLPP kot kasnejši zakon v poglavju o zavarovanju pravic prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja in njihovih pravnih naslednikov posebej ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zato po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto in obliko denacionalizacijskega zahtevka.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Nagnjenost k izvrševanju istovrstnih kaznivih dejanj je lahko okoliščina, zaradi katere bi sprejem v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red.
V davčnem odmernem postopku je kot prodajo nepremičnine v smislu 1. odstavka 58. člena zakona o dohodnini upoštevati to, kar je predmet prodajne pogodbe. Tudi vprašanje, ali je bil s prodajo predmeta pogodbe dosežen dobiček, je presojati po določbah ZDoh glede na vsebino posamezne pogodbe, ne pa glede na motive, ki so vodili prodajalca pri sklepanju pogodb.
Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - napotitev na pravdo
Če dedič pred koncem zapuščinske obravnave spremeni svojo izjavo o odpovedi dediščini in je med dediči spor o tem, kakšna izjava velja, napoti sodišče stranke na pravdo.
ZOR člen 10, 901, 919. SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA člen 20.
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote
Tožnikov zahtevek, da mora toženka skleniti z njim kasko zavarovanje za nazaj, nima podlage ne v zavarovalni pogodbi, katere veljavnost je prenehala 4.5.1994, ne v spredaj navedenih splošnih pogojih toženke in ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 10, ki uzakonja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, 901. člen in dr.). Drugi del (sicer enotno postavljenega) zahtevka pa ni določen, kot je pravilno ocenilo sodišče druge stopnje. Po določilu prvega odstavka 186. člena ZPP mora tožba med drugimi sestavinami obsegati določen zahtevek. Pri tem je mišljen procesualni zahtevek, ki ga poda tožnik v obliki tožbenega predloga. Ta - zahtevek - pa ni določen (določljiv), kadar tožnik predlaga zgolj, da se tožena stranka obsodi na plačilo škode, katere pa po višini ne opredeli z ničemer (ne v zahtevku in ne v razlogih tožbe). Tožba je zato v takih primerih pomanjkljiva v procesnopravnem pogledu. Ker pa sta v tem postopku sodišči nižjih stopenj meritorno odločili tudi glede pomanjkljivega dela tožbe (v okviru enotno postavljenega zahtevka), je bila lahko predmet revizijskega preizkusa le materialnopravna pravilnost pobijane sodbe. Ta pa je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča, ker postavljeni zahtevek nima opore v materialnem pravu.
Niti za odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, niti za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, opredelitev poškodbe kot lahke sama zase ne pove dovolj. Za odločitev o teh dveh odškodninskih postavkah je bistvena intenzivnost in trajanje telesnih oz. duševnih bolečin.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Nova listina bi pomenila nov dokaz, na podlagi katerega želi tožeča stranka doseči ugotovitev drugačnega dejanskega stanja. To pa na revizijski stopnji ni mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo, ker temelji na sodbi vojaškega sodišča z dne 20.8.1945 o izgubi državljanstva, ki jo je pristojno okrožno sodišče v obnovljenem kazenskem postopku razveljavilo. Zato bo moral upravni organ v novem postopku pri ugotavljanju državljanstva na podlagi podatkov v upravnih spisih uporabiti določbo 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ in 3. odst. 63. čl. ZDen.