osebne služnosti - pravica rabe - razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil
Pri razlagi spornih določil pogodbe (v obravnavanem primeru je to dedni dogovor) pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov (četudi je pogodbo oziroma dedni dogovor zapisal pravni strokovnjak), temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov (99. člen zakona o obligacijskih razmerjih ZOR).
Po izvedbi obširnega dokaznega postopka in oceni vseh izvedenih dokazov, ki je tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (3.
odstavek 385. člena ZPP), pa sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da je bil skupen namen podpisnikov dednega dogovora tak, da pripada toženi stranki, kljub njeni preselitvi v novo hišo, na dveh prostorih stare hiše (skladišču in pisarni) osebna služnost rabe, ki ji daje pravico uporabljati stvar, ki je sicer last tožeče stranke (prav. pravilo par. 504 ODZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Pravdno sodišče je glede ugotovitve povzročitelja škode in njegove odgovornosti, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZPP, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo. Iz te pa izhaja, da je bil toženec spoznan za krivega, da je s kovinsko palico udaril tožnico po glavi in ji s tem povzročil zlom lobanje in raztrganino glave oz. hudo telesno poškodbo. Tudi zatrjevana vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka je v pravdnem postopku brez pomena. Le v obnovljenem kazenskem postopku spremenjena obsodilna sodba bi bila upoštevna in sicer kot razlog za obnovo pravdnega postopka (8. točka 421. člena ZPP).
Tako individualne posebnosti obravnavane škode (dolgo bolečinsko obdobje, trajnost glavobolov, poškodba občutljivega dela telesa, hud strah - celo strah za življenje, omejitve v življenjskih aktivnosti zaradi katerih je tožnica prizadeta pri vsakodnevnih opravilih) kot tudi primerjava z odškodninami za enako škodo, izkazujejo primernost dosojene odškodnine.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave - napotitev na pravdo
Če dedič pred koncem zapuščinske obravnave spremeni svojo izjavo o odpovedi dediščini in je med dediči spor o tem, kakšna izjava velja, napoti sodišče stranke na pravdo.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva
Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo, ker temelji na sodbi vojaškega sodišča z dne 20.8.1945 o izgubi državljanstva, ki jo je pristojno okrožno sodišče v obnovljenem kazenskem postopku razveljavilo. Zato bo moral upravni organ v novem postopku pri ugotavljanju državljanstva na podlagi podatkov v upravnih spisih uporabiti določbo 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ in 3. odst. 63. čl. ZDen.
revizija - nedopustnost revizije - sredstva zavarovanja - začasna odredba
Revizijo, ki se nanaša na začasno odredbo, pa je revizijsko sodišče zavrglo. Namreč začasna odredba je eno od sredstev zavarovanja (245. člen zakona o izvršilnem postopku, naprej ZIP). Po določilu 1. člena ZIP navedeni zakon določa pravila tako za prisilno izvršitev sodne odločbe kot za zavarovanje terjatev. Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, pa po določilu 9. člena ZIP ni dovoljena revizija. Ker revizija v izvršilnem postopku ni dovoljena, določila pravdnega postopka pa se glede na 14. člen ZIP uporabljajo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, kadar v ZIP-u ni drugače določeno, je revizijsko sodišče v skladu z določilom četrtega odstavka 400. člena ZPP ter v zvezi s 392. členom ZPP tožnikovo revizijo zoper sklep o začasni odredbi zavrglo kot nedovoljeno.
industrijska lastnina - model in vzorec - varstvo modela - oblika telesa - ničnost pravic in razveljavitev znamke
Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - kriteriji za določitev
V okviru dejanskih ugotovitev sprejeta ocena, da otrok mesečno porabi 43.000,00 SIT (te ugotovitve revizijsko glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ni mogoče izpodbijati), pri čemer statistični podatki te stroške ocenjujejo z zneskom 65.000,00 SIT mesečno, je zato relativizirana. Vendar pa je tudi ob sprejeti oceni o stroških otrokovega preživljanja mogoče zanesljivo utemeljevati boljši tožnikov premoženjski položaj in s tem obrazložiti zvišanje njegovega preživninskega prispevka na 32.000,00 SIT mesečno (prvi odstavek 395. člena ZPP). Dodatni argument je še splošno znana okoliščina o vsakdanjih skrbeh in trudu, ki ga ima z otrokom tisti od staršev, ki mu je dodeljen v oskrbo.
Položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, v katerem upravičenec uveljavlja vrnitev nepremičnine, ki služi za opravljanje dejavnosti javne službe (knjižničarstva) v naravi, ima oseba, ki to službo opravlja, kot tudi ustanovitelj te javne službe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - lastnik stvari - prepoved reformatio in peius
Tožnik je v ponovljenem postopku spremenil tožbeni zahtevek zoper toženca tako, da ga je razširil še za eno obliko negmotne škode - za duševne bolečine zaradi skaženosti. Za ostale tri oblike negmotne škode (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti, strah) mu je sodišče prve stopnje v prvem sojenju odmerilo odškodnino v celotnem vtoževanem znesku. Ugotovilo je celo bistveno višjo škodo, kot jo je tožnik zahteval od tožencev, vendar se je pri sojenju moralo držati mej postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnik zato pri spremembi tožbe v ponovljenem postopku s povečanjem zahtevka ni bil omejen le do višine valoriziranega zneska odmerjene odškodnine v prvem postopku.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je drugotoženka traktor kupila sama s svojim zaslužkom, in ga dala registrirati na prvotoženca, ker je ta pač imel vozniški izpit. Ker velja kot lastnik motornega vozila tisti, ki je vozilo nabavil zase, ne pa tisti, ki je registriran kot lastnik, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da za povzročeno škodo odgovarja tudi drugotoženka kot lastnica traktorja (174. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354.člena ZPP, na katero bi moralo sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP). O pravnoodločilnih dejstvih namreč sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, nekateri razlogi pa so tudi nejasni in med seboj v nasprotju. V sicer obširni obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, kaj so v ponovljenem postopku izpovedale nekatere priče, nato pa je naredilo zaključke, vendar pa brez navedbe dejstev, ki jih je štelo za dokazana in ki naj bi bila podlaga narejenim zaključkom. Kot utemeljeno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Za zakonitost posesti je zato potrebno ugotoviti obstoj veljavnega pravnega naslova. Zato ne zadošča za zaključek, da je bila posest zakonita, le prepričanje tožnika, da naj bi njegov oče sporne nepremičnine kupil. Zaradi začetka teka priposestvovalne dobe je potrebno pri zatrjevani zakoniti posesti pridobitev veljavnega pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in nastop posesti na podlagi takega pravnega naslova, tudi časovno opredeliti.
ZPP (1977) člen 77, 354, 354/2, 386. ZDSS člen 68, 68/3, 75, 75/2.
delovno razmerje v državnih organih - sposobnost biti stranka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se je postopka po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča opr.št. Pdp 213/94-3 na pasivni strani v nasprotju z določbami tretjega odstavka 68. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih in 77. člena ZPP udeleževala stranka, ki nima sposobnosti biti pravdna stranka, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 142, 144, 354, 354/2, 354/2-13.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - osebno vročanje
Sodišče druge stopnje v obrazložitvi ni navedlo, na kaj je oprlo ugotovitev, da je tožnik zamudil rok za vložitev predloga in iz česa je sklepalo, da je bil o odpovedi nesporno obveščen najpozneje 9.5.1991. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Utemeljitev odločbe sodišča druge stopnje, da je bil tožnik nesporno obveščen o odpovedi najpozneje navedenega dne, je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 221. člena ZPP, ker niso bili izpolnjeni pogoji o tem, da je mogoče navedeno okoliščino šteti za nesporno.
Katere določbe ZPP o vročanju se uporabljajo v postopku pri delodajalcih, izhaja iz 103. člena ZDR. Odločba o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bila vročena tako, kot določa ZPP v zvezi z osebno vročitvijo (prvi odstavek 142. člena), pa tudi ne tako, kot je določeno za nadomestno vročitev (drugi odstavek 142. člena) in za odklonitev vročitve (144. člen).
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - vročanje pisanj
Pritožba - ugovor mora biti vročen pristojnemu sodišču - organu organizacije oziroma delodajalcu in ni dovolj, da je bila pošiljka oddana na pošto. Potrdilo o oddani pošiljki je sicer dokaz o oddani pošiljki, ki pa še ne pomeni tudi prejema te pošiljke. Vedno je možno dokazovati, da prejemnik pošiljke ni prejel (razlogi pri tem niti niso bistveni) in da zato posledice prejema take pošiljke zanj niso mogle nastopiti.
URS člen 157, 157/2. ZUS člen 9, 9/1, 9/1-1. ZDSS člen 6, 6-7, 47, 47/2. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - upravni spor - pristojnost delovnega sodišča - kolektivni spori - reprezentativnost sindikatov
Po 157. členu Ustave je dovoljen upravni spor le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru pa je to zagotovljeno, saj je sodišče pristojno za vse spore, ki zadevajo reprezentativnost sindikatov in ne le sporov po drugem odstavku 47. člena ZDSS.
negmotna škoda - odškodninska odgovornost - pravična odškodnina
Revizijo tožnika je revizijsko sodišče zavrnilo, ker sta nižji sodišči pri odmeri odškodnine za negmotno škodo pravilno upoštevali vse okoliščine, ki jih je treba upoštevati, če naj bo odškodnina pravična. To so posebnosti škodnega primera in sodna praksa, ki se je oblikovala pri odmeri odškodnine za podobne škode.
prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestilo
Ker ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
starostna pokojnina - odmera pravice do starostne pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Obdobja, ki ga je tožnik prebil v zavarovanju po 11. členu prej veljavnega zakona oziroma 19. členu sedaj veljavnega zakona, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče šteti kot zavarovalno dobo za celoten obseg pravic. Zlasti še ob dejstvu, da zavarovanje za ožji obseg pravic, ki si ga lahko izberejo zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena, pozna tudi sedaj veljavni zakon v 19. členu. Ker je bil tožnik kot kmet zavarovan le za ožji krog pravic, nima pravice, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, pravice do varstvenega dodatka k pokojnini, pravice do invalidnine za telesno okvaro, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in pravic, ki so sicer zagotovljene delovnim invalidom druge in tretje kategorije (19. člen ZPIZ).
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 71. člena ZPP je podana, če sodeluje v senatu, ki odloča o pravnem sredstvu, sodnik, ki je sodeloval pri izdaji tiste odločbe nižjega sodišča, zoper katero je bilo vloženo omenjeno pravno sredstvo. V senatu sodišča prve stopnje, ki je izdal sodbo, ki je bila predmet preizkusa na drugi stopnji, ni sodelovala nobena od članic pritožbenega senata. Predsednica senata sodišča druge stopnje je dne 13.12.1994 predsedovala prvostopnemu senatu na naroku, ki je bil preložen. Novi narok dne 22.1.1996 je bil opravljen pred spremenjenim senatom, ki je zaradi spoštovanja načela neposrednosti, skladno določilu tretjega odstavka 315. člena ZPP, začel glavno obravnavo znova. Ker v reviziji omenjena sodnica na tej obravnavi - na kateri so se izvedli dokazi in obravnaval uspeh dokazovanja - ni sodelovala, niti ni sodelovala pri izdaji sodbe nižjega sodišča, revizijski očitek zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 12, 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in o vzpostavitve delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma med organizacijama bi moral toženec s tožnico skleniti delovno razmerje, vendar tega ni storil, ampak je izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja, čeprav delovno razmerje ni bilo sklenjeno in tožnica ni nastopila dela.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo na pritožbo toženca spremenilo, saj delovno razmerje ne more prenehati, če ni bilo sklenjeno. Zahtevo je zavrnilo.
Revizijsko sodišče je reviziji tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Toženec se je zavezal, da bo tožnico sprejel v delovno razmerje, vendar je namesto tega izdal izpodbijani sklep. Tožnica je v svojih pravicah izigrana, zato je treba očitno nezakoniti sklep razveljaviti in nato ugotoviti, ali je zahtevek na vzpostavitev delovnega razmerja zakonit.