izredna pravna sredstva - revizija - pravočasnost revizije
Revizija, ki je zadnji dan revizijskega roka oddana na pošto telegramsko po telefonu, je pravočasna, čeprav je bil telegram sodišču dostavljen šele naslednji dan, po izteku roka za revizijo.
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - obličnost
Nespoštovanje z zakonom predpisane posebne obličnosti kot pogoja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega sodišča za odločitev o denarni terjatvi nastali tožniku v zvezi z delovnim razmerjem.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava
Delavcu preneha delovno razmerje, če pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Nižji sodišči sta ugotovili, da tožnica ni dala pisne izjave in ji zato iz tega razloga delovno razmerje ni moglo prenehati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo. Tožnik je odšel v Bosno, čeprav je vedel, da so tam vojne razmere in da se morda ne bo mogel pravočasno vrniti na delo k tožencu. Ker se tožnik ni pravočasno vrnil na delo zaradi izjemnih razmer v tuji državi, tega toženec ni dolžan upoštevati in čakati tožnika, da se bo vrnil na delo, zato je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delovni invalid III. kat., za katerega je s pravnomočno odločbo ZPIZS ugotovljeno, da svojega dela ni več zmožen opravljati, delodajalec pa ga ne razporedi na drugo ustrezno delo, ni neopravičeno izostal z dela, če v takem primeru ne prihaja na delo.
sprememba tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - začetna in naknadna eventuelna kumulacija tožbenih zahtevkov - premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Tožeča stranka se je med pravdo poslužila pravice do spremembe tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP) in sicer s tem, da je poleg obstoječega postavila nov tožbeni zahtevek (1. odstavek 191. člena ZPP) ter temu zahtevku določila v razmerju s prvotnim zahtevkom položaj primarnega zahtevka nasproti podrejenemu zahtevku. Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni pogoji (2. in 3. odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno kakor tudi za naknadno kumulacijo (za slednjo gre v tej zadevi). V takšnih primerih je potrebno dovoljenost revizije (po določbah 382. člena v zvezi s 1. odstavkom 35. člena in z 2. odstavkom 40. člena ZPP, kadar gre za nedenarne zahtevke v premoženjskopravnih sporih) presojati posebej glede vsakega spora - torej posebej glede spora po primarnem zahtevku in posebej glede spora po podrejenem zahtevku.
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora skrbnik centru za socialno delo v poročilu prikazati in dokumentirati izdatke za varovanca zaradi zavarovanja zavarovančevih koristi.
Neverodostojno prikazani izdatki za varovanca so zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic skrbnika.
Izognitev vpoklicu za redno služenje vojaškega roka v ZRJ po zakonu o tujcih ne more biti razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov.
Vrednost spornega predmeta mora tožnik navesti v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP že v tožbi. Če tožnik spremeni tožbeni zahtevek, mora navesti to vrednost tudi za spremenjeni tožbeni zahtevek. Posebej to velja tedaj, ko tožnik sprva uveljavlja denarni zahtevek, kjer ni potrebna posebna označba vrednosti spornega predmeta, ker je ta izražena že s tožbenim zahtevkom samim.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima status samostojne (nove) tožbe (190. člen ZPP).
Kadar je po zakonu o prometnem davku dolžan obračunavati in plačevati akontacije prometnega davka davčni zavezanec, je dolžan spremljati spremembe predpisov, ki se nanašajo na obračunavanje prometnega davka. Zato se ne more sklicevati na to, da je šele kasneje izvedel, da mora prometni davek plačevati po spremenjeni oz. drugi davčni stopnji.
pridobitev z naturalizacijo - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
V državljanstvo z izredno naturalizacijo se lahko sprejme oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz 1., 2., 4., 5., 7. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Nevarnost za obrambo države je nedoločen pravni pojem in mu vsebino mora dati organ, ki odloča o zadevi. Uredba pa določa le merila kot pomoč pri opredeljevanju tega nedoločnega pravnega pojma.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03399
SZ člen 147, 150, 159, 159/2. ZSR člen 23, 24, 25.ZOR člen 10, 552, 552/1.
pravice imetnika stanovanjske pravice - zamenjava stanovanj po uveljavitvi SZ - prehodne in končne določbe SZ - pogodba o menjavi
I. Glede obravnavanih stanovanj, na katerih sta ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico, pravdni stranki v času po uveljavitvi SZ nista mogli skleniti pogodbe o zamenjavi stanovanj v smislu 24. člena ZSR. Podlage za opredelitev ugotovljenega dogovora pravdnih strank tudi ni mogoče najti v določbah SZ - ta ne ureja kakšne pogodbe o zamenjavi stanovanj, ki bi jo sklenila najemnika (ali prejšnja imetnika stanovanjske pravice pred sklenitvijo najemnih pogodb).
II. Prehodno določbo 2.odst. 159 čl. ZS je treba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe med lastnikom stanovanja (prejšnjim stanodajalcem) in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice kot najemnikom, uporabljajo določbe ZSR za presojo njunih medsebojnih pravic in dolžnosti. Ne more pa se ta prehodna določba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe podaljšuje pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanje, ki je bilo prej v družbeni lastnini, z uveljavitvijo SZ pa je bilo olastninjeno (členi 111-116 SZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - hoja pešca po cestišču
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da za nastalo škodo ni soodgovoren. Hoja na razdalji 1,20 m od roba vozišča na neosvetljenem cestišču gotovo ni varna hoja in je v nasprotju z ZTVCP. V 2. odstavku 103. člena ZTVCP je določeno, da mora pešec, ki hodi po vozišču, hoditi čim bližje robu vozišča in to zelo previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine
Zahteva po končnem obračunu med plačano kupnino in nateklimi obrestmi do dneva izročitve vozila nima opore v 26. členu Zakona o blagovnem prometu (v nadaljevanju ZBP, Ur.l. SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom Zakona o trgovini, Ur.l. RS, št. 18/95). Pravica do obresti za vnaprej plačano kupnino ni odvisna od tega, ali je prodajalec kupcu garantiral ceno ali ne.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev družinskega člana - aktivna legitimacija
Ko sta nižji sodišči uporabili zakon o stanovanjskih razmerjih sta se sklicevali na določbo drugega odstavka 159. člena SZ. Gre za prehodno določbo, ki ureja pravna razmerja med lastniki stanovanj in imetniki stanovanjske pravice za čas do sklenitve najemne pogodbe po stanovanjskem zakonu, ne podaljšuje pa veljavnosti zakona o stanovanjskih razmerjih za osebe, ki ob začetku veljavnosti stanovanjskega zakona niso imele stanovanjske pravice. Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Ob dejanski ugotovitvi, da toženkin oče kot imetnik stanovanjske pravice na obravnavanem stanovanju le-tega ni nehal uporabljati, pomeni, da se toženka nahaja v stanovanju kot ožji družinski član. Tudi iz trditev obeh strank izhaja, da toženka ni bila imetnica stanovanjske pravice. Tako ni razloga, da se uporabijo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih na podlagi omenjene določbe drugega odstavka 159. člena SZ, marveč določbe slednjega zakona. Ta pa lastniku stanovanja ne daje možnosti, da s tožbo zahteva izselitev ožjega družinskega člana. Ne tožba zaradi odpovedi najemne pogodbe (52. in 53. člen SZ) ne izpraznitvena tožba (58. člen SZ) ne moreta biti vloženi samo proti ožjemu družinskemu članu. Pravilna je torej presoja nižjih sodišč, da ni podana pasivna legitimacija toženke, pa čeprav sta prišli do takšne odločitve na podlagi zakona o stanovanjskih razmerjih.
delniška družba - sklepi skupščine - tožba na neveljavnost - način objave sklica skupščine
Po splošnem določilu prvega odstavka 10. člena ZGD bi bila obvezna objava sklica skupščine v Uradnem listu Republike Slovenije le, če bi zakon ne določal drugače. V sedmi alinei prvega odstavka 184. člena ZGD kot posebni določbi za delniško družbo pa je prepuščeno delničarjem, da v statutu določijo obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma delničarje. Ta posebna določba bi ne bila potrebna, če bi se objave in tako tudi sklic skupščine morali objaviti v uradnem listu, kot to napačno zaključuje tožeča stranka. V statutu tožene delniške družbe pa je v tretjem odstavku 21. člena med drugim določeno, da se o sklicu skupščine 30 dni pred sejo obvestijo vsi delničarji - z alternativo, da se sklic objavi v dnevnem časopisju. Objave sklica skupščine v častniku Delo ni moč šteti kot zakonite objave, ker časopis Delo v statutu tožene stranke ni določen kot glasilo za objavo sklica, kar sicer izrecno zahteva 186. člen ZGD, namreč da se objavijo podatki oziroma sporočila v glasilu, ki ga določi statut družbe. Takšen zaključek je utemeljen, saj v statutu tožena stranka ni objavila, v katerem časopisu se objavi sklic skupščine. Toda glede na ugotovitev o objavi sklica skupščine z osebnim obvestilom družbenikom navedena nezakonitost ne vpliva na odločitev o zadevi.
ZSR člen 29, 29/1, 33, 33/1.SZ člen 46, 61.ZOR člen 210, 226.
pravice in obveznosti najemnika stanovanja - spreminjanje stanovanjskih prostorov - pisno soglasje - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Za adaptacijska dela v stanovanju, ki jih je opravil poprej imetnik stanovanjske pravice (oziroma zdaj najemnik stanovanja) in za povrnitev stroškov v zvezi z njimi je potrebno uporabiti ustrezne določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR) oziroma zdaj stanovanjski zakon, (Ur. list RS, št.
18/91-I, 21/94 in 23/96 - SZ), ker so te posebne v razmerju do splošnih določb ZOR.
izvedenci - izvedensko delo - založitev stroškov za delo izvedenca
Sodišče prve stopnje je opravičeno opustilo dokaz z DNK odtisom. Za izvedenca je postavilo (tretji odstavek 252. člena ZPP) ustrezno ustanovo v Angliji, toženca pozvalo, naj položi stroške za izvedbo tega dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP), potem pa ta dokaz opustilo, ker jih toženec ni založil (tretji odstavek 153. člena ZPP). Izvedensko delo opravlja izvedenec, ki ga določi sodišče (prvi odstavek 251. člena ZPP) in tako toženca zakon ne pooblašča, da se sam dogovarja z izvedencem za izvedensko delo, kar je v obravnavanem primeru vrhu tega še neizvedljivo, saj je potrebno opraviti preiskave krvi vseh treh udeležencev tega postopka. Vse potrebne informacije je postavljena ustanova iz Anglije poslala sodišču in se nahajajo v spisu. Tudi pritožbeno sodišče je pravilno ravnalo, ker ni ustreglo pritožbeni zahtevi za ponovno sojenje z izvedbo tega dokaza, ker toženec ni izkazal, da iz opravičenih razlogov ni založil potrebnih stroškov (drugi odstavek 353. člena ZPP).
Kako je med pravdnima strankama prišlo do spora, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili. Sodišče druge stopnje je še dopolnilo razloge iz prvostopne sodbe ter obrazložilo, kako bi toženec lahko preprečil ravnanje, zaradi katerega trdi, da je moral ukrepati. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Če pa je tako, ni razlogov za dvom v pravilnost uporabe 162. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Druge pravne podlage, ki bi utemeljevala uporabo 192. člena ZOR, pa toženec ni izkazal. Ob ugotovitvi, da ne gre za samopomoč in tudi ne za silobran, toženec pa kaj drugega ni zatrjeval, do uporabe 192. člena ne more priti.
Ugovor, da je ničen pravni posel, na podlagi katerega je bila izdana lastna menica, je dopusten ugovor. Na veljavnost vrnitvene obveznosti ne more vplivati trditev, da je bil posel, na podlagi katerega je bil sporni znesek plačan, ničen. Tudi, če bi toženec denar prejel na podlagi ničnega posla, bi ga moral vrniti. V 1. odstavku 104. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki ureja posledice ničnosti, je kot primarna obveznost pogodbenih strank določena obveznost, da druga drugi vrneta tisto, kar sta na podlagi ničnega posla prejeli (1. odstavek).