delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava
Delavcu preneha delovno razmerje, če pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje. Nižji sodišči sta ugotovili, da tožnica ni dala pisne izjave in ji zato iz tega razloga delovno razmerje ni moglo prenehati.
negmotna škoda - odškodninska odgovornost - pravična odškodnina
Revizijo tožnika je revizijsko sodišče zavrnilo, ker sta nižji sodišči pri odmeri odškodnine za negmotno škodo pravilno upoštevali vse okoliščine, ki jih je treba upoštevati, če naj bo odškodnina pravična. To so posebnosti škodnega primera in sodna praksa, ki se je oblikovala pri odmeri odškodnine za podobne škode.
starostna pokojnina - odmera pravice do starostne pokojnine - zavarovanje za ožji obseg pravic
Obdobja, ki ga je tožnik prebil v zavarovanju po 11. členu prej veljavnega zakona oziroma 19. členu sedaj veljavnega zakona, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče šteti kot zavarovalno dobo za celoten obseg pravic. Zlasti še ob dejstvu, da zavarovanje za ožji obseg pravic, ki si ga lahko izberejo zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena, pozna tudi sedaj veljavni zakon v 19. členu. Ker je bil tožnik kot kmet zavarovan le za ožji krog pravic, nima pravice, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, pravice do varstvenega dodatka k pokojnini, pravice do invalidnine za telesno okvaro, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in pravic, ki so sicer zagotovljene delovnim invalidom druge in tretje kategorije (19. člen ZPIZ).
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 142, 144, 354, 354/2, 354/2-13.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odpoved - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - osebno vročanje
Sodišče druge stopnje v obrazložitvi ni navedlo, na kaj je oprlo ugotovitev, da je tožnik zamudil rok za vložitev predloga in iz česa je sklepalo, da je bil o odpovedi nesporno obveščen najpozneje 9.5.1991. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Utemeljitev odločbe sodišča druge stopnje, da je bil tožnik nesporno obveščen o odpovedi najpozneje navedenega dne, je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 221. člena ZPP, ker niso bili izpolnjeni pogoji o tem, da je mogoče navedeno okoliščino šteti za nesporno.
Katere določbe ZPP o vročanju se uporabljajo v postopku pri delodajalcih, izhaja iz 103. člena ZDR. Odločba o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bila vročena tako, kot določa ZPP v zvezi z osebno vročitvijo (prvi odstavek 142. člena), pa tudi ne tako, kot je določeno za nadomestno vročitev (drugi odstavek 142. člena) in za odklonitev vročitve (144. člen).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo. Tožnik je odšel v Bosno, čeprav je vedel, da so tam vojne razmere in da se morda ne bo mogel pravočasno vrniti na delo k tožencu. Ker se tožnik ni pravočasno vrnil na delo zaradi izjemnih razmer v tuji državi, tega toženec ni dolžan upoštevati in čakati tožnika, da se bo vrnil na delo, zato je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
Kako je med pravdnima strankama prišlo do spora, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili. Sodišče druge stopnje je še dopolnilo razloge iz prvostopne sodbe ter obrazložilo, kako bi toženec lahko preprečil ravnanje, zaradi katerega trdi, da je moral ukrepati. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Če pa je tako, ni razlogov za dvom v pravilnost uporabe 162. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Druge pravne podlage, ki bi utemeljevala uporabo 192. člena ZOR, pa toženec ni izkazal. Ob ugotovitvi, da ne gre za samopomoč in tudi ne za silobran, toženec pa kaj drugega ni zatrjeval, do uporabe 192. člena ne more priti.
Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora skrbnik centru za socialno delo v poročilu prikazati in dokumentirati izdatke za varovanca zaradi zavarovanja zavarovančevih koristi.
Neverodostojno prikazani izdatki za varovanca so zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic skrbnika.
skupščina d.o.o. - sklepi - tožba za neveljavnost - rok za tožbo - vpis zastopnika v sodni register
Tožba je vložena prepozno, kajti v kolikor vložena tožba predstavlja izpodbojno tožbo po 365. členu Zakona o gospodarskih družbah (kratko ZGD) bi jo bila tožeča stranka morala vložiti v roku 1 meseca potem, ko je bila končana skupščina, katere sklepi se spodbijajo, ker se je tožnik skupščine udeležil, kot to določa prvi odstavek oziroma njegova prva alinea 365. člena ZGD; v kolikor pa tožba predstavlja tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine iz prvega odstavka 362. člena ZGD, pa je prav tako ob vložitvi tožbe že potekel rok 3 mesecev od sprejema sklepov oziroma celo rok 6 mesecev od sprejema sklepov, če bi bili morali biti sklepi objavljeni, pa ne bi bili. Izvajanje revizije, da bi naj imenovanje direktorja v gospodarski družbi bilo brez učinka vse dokler ni vpisan v sodni register, je neutemeljeno.
Vpis zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja, torej mora družba imeti zastopnika že pred vpisom v sodni register. Odločitev družbenikov o imenovanju zastopnika je konstitutivnega značaja.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev družinskega člana - aktivna legitimacija
Ko sta nižji sodišči uporabili zakon o stanovanjskih razmerjih sta se sklicevali na določbo drugega odstavka 159. člena SZ. Gre za prehodno določbo, ki ureja pravna razmerja med lastniki stanovanj in imetniki stanovanjske pravice za čas do sklenitve najemne pogodbe po stanovanjskem zakonu, ne podaljšuje pa veljavnosti zakona o stanovanjskih razmerjih za osebe, ki ob začetku veljavnosti stanovanjskega zakona niso imele stanovanjske pravice. Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Ob dejanski ugotovitvi, da toženkin oče kot imetnik stanovanjske pravice na obravnavanem stanovanju le-tega ni nehal uporabljati, pomeni, da se toženka nahaja v stanovanju kot ožji družinski član. Tudi iz trditev obeh strank izhaja, da toženka ni bila imetnica stanovanjske pravice. Tako ni razloga, da se uporabijo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih na podlagi omenjene določbe drugega odstavka 159. člena SZ, marveč določbe slednjega zakona. Ta pa lastniku stanovanja ne daje možnosti, da s tožbo zahteva izselitev ožjega družinskega člana. Ne tožba zaradi odpovedi najemne pogodbe (52. in 53. člen SZ) ne izpraznitvena tožba (58. člen SZ) ne moreta biti vloženi samo proti ožjemu družinskemu članu. Pravilna je torej presoja nižjih sodišč, da ni podana pasivna legitimacija toženke, pa čeprav sta prišli do takšne odločitve na podlagi zakona o stanovanjskih razmerjih.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03399
SZ člen 147, 150, 159, 159/2. ZSR člen 23, 24, 25.ZOR člen 10, 552, 552/1.
pravice imetnika stanovanjske pravice - zamenjava stanovanj po uveljavitvi SZ - prehodne in končne določbe SZ - pogodba o menjavi
I. Glede obravnavanih stanovanj, na katerih sta ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico, pravdni stranki v času po uveljavitvi SZ nista mogli skleniti pogodbe o zamenjavi stanovanj v smislu 24. člena ZSR. Podlage za opredelitev ugotovljenega dogovora pravdnih strank tudi ni mogoče najti v določbah SZ - ta ne ureja kakšne pogodbe o zamenjavi stanovanj, ki bi jo sklenila najemnika (ali prejšnja imetnika stanovanjske pravice pred sklenitvijo najemnih pogodb).
II. Prehodno določbo 2.odst. 159 čl. ZS je treba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe med lastnikom stanovanja (prejšnjim stanodajalcem) in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice kot najemnikom, uporabljajo določbe ZSR za presojo njunih medsebojnih pravic in dolžnosti. Ne more pa se ta prehodna določba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe podaljšuje pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanje, ki je bilo prej v družbeni lastnini, z uveljavitvijo SZ pa je bilo olastninjeno (členi 111-116 SZ).
Izognitev vpoklicu za redno služenje vojaškega roka v ZRJ po zakonu o tujcih ne more biti razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz humanitarnih razlogov.
Ugovor, da je ničen pravni posel, na podlagi katerega je bila izdana lastna menica, je dopusten ugovor. Na veljavnost vrnitvene obveznosti ne more vplivati trditev, da je bil posel, na podlagi katerega je bil sporni znesek plačan, ničen. Tudi, če bi toženec denar prejel na podlagi ničnega posla, bi ga moral vrniti. V 1. odstavku 104. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki ureja posledice ničnosti, je kot primarna obveznost pogodbenih strank določena obveznost, da druga drugi vrneta tisto, kar sta na podlagi ničnega posla prejeli (1. odstavek).
napake volje - bistvena zmota - zastopanje - prekoračitev pooblastil - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - povzročitev škode - podlage za odgovornost - igre na srečo - fair-play
Tožnica bi morala v tem sporu zatrjevati in dokazati, da sta ji prav toženca z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju s pravili igre "fair play", onemogočila vrnitev vplačanega zneska. Tako bi lahko dokazala, da sta toženca prekoračila pooblastilo firme, za katero sta delala, ali da sta sklenila pogodbo, za katero nista imela pooblastila, ali pa da sta tožnici s siceršnjim protipravnim ravnanjem povzročila škodo (87., 88. in 154. člen ZOR). Svoj zahtevek bi lahko nadalje oprla na neopravičeno pridobitev (210. člen ZOR) na strani tožencev ali posojilo tožencema po 557. členu ZOR.
Če je tožeča stranka vstopila v igro "fair play", je vstopila v razmerje s pogodbeno stranko G.. Ugovore zoper dovoljenost in sistem igre "fair play" ter s tem zvezane zahtevke še vedno lahko vloži proti tej pogodbeni stranki. Zgolj dejstvo, da pogodbena stranka vstopa v razmerje s tujo pravno osebo, namreč še ne pomeni ničnosti pravnega posla. Za ničnost tudi ne zadošča dogovor o mednarodni pristojnosti sodišča v državi, kateri nobena od pogodbenih strank ne pripada (v konkretnem primeru Dunaj, 13. člen pravil "fair play"). Samo s tem pogodbena stranka, ki ima prebivališče na območju Republike Slovenije, še ni spravljena v neenakopraven položaj nasproti drugi pogodbeni stranki, ki ima sedež v ZR Nemčiji (za obe je pristojno tuje sodišče).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - hoja pešca po cestišču
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da za nastalo škodo ni soodgovoren. Hoja na razdalji 1,20 m od roba vozišča na neosvetljenem cestišču gotovo ni varna hoja in je v nasprotju z ZTVCP. V 2. odstavku 103. člena ZTVCP je določeno, da mora pešec, ki hodi po vozišču, hoditi čim bližje robu vozišča in to zelo previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil.
pridobitev z naturalizacijo - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
V državljanstvo z izredno naturalizacijo se lahko sprejme oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz 1., 2., 4., 5., 7. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
Nevarnost za obrambo države je nedoločen pravni pojem in mu vsebino mora dati organ, ki odloča o zadevi. Uredba pa določa le merila kot pomoč pri opredeljevanju tega nedoločnega pravnega pojma.
Kadar je po zakonu o prometnem davku dolžan obračunavati in plačevati akontacije prometnega davka davčni zavezanec, je dolžan spremljati spremembe predpisov, ki se nanašajo na obračunavanje prometnega davka. Zato se ne more sklicevati na to, da je šele kasneje izvedel, da mora prometni davek plačevati po spremenjeni oz. drugi davčni stopnji.
ZSR člen 29, 29/1, 33, 33/1.SZ člen 46, 61.ZOR člen 210, 226.
pravice in obveznosti najemnika stanovanja - spreminjanje stanovanjskih prostorov - pisno soglasje - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Za adaptacijska dela v stanovanju, ki jih je opravil poprej imetnik stanovanjske pravice (oziroma zdaj najemnik stanovanja) in za povrnitev stroškov v zvezi z njimi je potrebno uporabiti ustrezne določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR) oziroma zdaj stanovanjski zakon, (Ur. list RS, št.
18/91-I, 21/94 in 23/96 - SZ), ker so te posebne v razmerju do splošnih določb ZOR.
sprememba tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - začetna in naknadna eventuelna kumulacija tožbenih zahtevkov - premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Tožeča stranka se je med pravdo poslužila pravice do spremembe tožbe (1. odstavek 190. člena ZPP) in sicer s tem, da je poleg obstoječega postavila nov tožbeni zahtevek (1. odstavek 191. člena ZPP) ter temu zahtevku določila v razmerju s prvotnim zahtevkom položaj primarnega zahtevka nasproti podrejenemu zahtevku. Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni pogoji (2. in 3. odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno kakor tudi za naknadno kumulacijo (za slednjo gre v tej zadevi). V takšnih primerih je potrebno dovoljenost revizije (po določbah 382. člena v zvezi s 1. odstavkom 35. člena in z 2. odstavkom 40. člena ZPP, kadar gre za nedenarne zahtevke v premoženjskopravnih sporih) presojati posebej glede vsakega spora - torej posebej glede spora po primarnem zahtevku in posebej glede spora po podrejenem zahtevku.
Vrednost spornega predmeta mora tožnik navesti v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP že v tožbi. Če tožnik spremeni tožbeni zahtevek, mora navesti to vrednost tudi za spremenjeni tožbeni zahtevek. Posebej to velja tedaj, ko tožnik sprva uveljavlja denarni zahtevek, kjer ni potrebna posebna označba vrednosti spornega predmeta, ker je ta izražena že s tožbenim zahtevkom samim.
Spremenjeni tožbeni zahtevek ima status samostojne (nove) tožbe (190. člen ZPP).