skupščina d.o.o. - sklepi - tožba za neveljavnost - rok za tožbo - vpis zastopnika v sodni register
Tožba je vložena prepozno, kajti v kolikor vložena tožba predstavlja izpodbojno tožbo po 365. členu Zakona o gospodarskih družbah (kratko ZGD) bi jo bila tožeča stranka morala vložiti v roku 1 meseca potem, ko je bila končana skupščina, katere sklepi se spodbijajo, ker se je tožnik skupščine udeležil, kot to določa prvi odstavek oziroma njegova prva alinea 365. člena ZGD; v kolikor pa tožba predstavlja tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine iz prvega odstavka 362. člena ZGD, pa je prav tako ob vložitvi tožbe že potekel rok 3 mesecev od sprejema sklepov oziroma celo rok 6 mesecev od sprejema sklepov, če bi bili morali biti sklepi objavljeni, pa ne bi bili. Izvajanje revizije, da bi naj imenovanje direktorja v gospodarski družbi bilo brez učinka vse dokler ni vpisan v sodni register, je neutemeljeno.
Vpis zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja, torej mora družba imeti zastopnika že pred vpisom v sodni register. Odločitev družbenikov o imenovanju zastopnika je konstitutivnega značaja.
napake volje - bistvena zmota - zastopanje - prekoračitev pooblastil - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - povzročitev škode - podlage za odgovornost - igre na srečo - fair-play
Tožnica bi morala v tem sporu zatrjevati in dokazati, da sta ji prav toženca z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju s pravili igre "fair play", onemogočila vrnitev vplačanega zneska. Tako bi lahko dokazala, da sta toženca prekoračila pooblastilo firme, za katero sta delala, ali da sta sklenila pogodbo, za katero nista imela pooblastila, ali pa da sta tožnici s siceršnjim protipravnim ravnanjem povzročila škodo (87., 88. in 154. člen ZOR). Svoj zahtevek bi lahko nadalje oprla na neopravičeno pridobitev (210. člen ZOR) na strani tožencev ali posojilo tožencema po 557. členu ZOR.
Če je tožeča stranka vstopila v igro "fair play", je vstopila v razmerje s pogodbeno stranko G.. Ugovore zoper dovoljenost in sistem igre "fair play" ter s tem zvezane zahtevke še vedno lahko vloži proti tej pogodbeni stranki. Zgolj dejstvo, da pogodbena stranka vstopa v razmerje s tujo pravno osebo, namreč še ne pomeni ničnosti pravnega posla. Za ničnost tudi ne zadošča dogovor o mednarodni pristojnosti sodišča v državi, kateri nobena od pogodbenih strank ne pripada (v konkretnem primeru Dunaj, 13. člen pravil "fair play"). Samo s tem pogodbena stranka, ki ima prebivališče na območju Republike Slovenije, še ni spravljena v neenakopraven položaj nasproti drugi pogodbeni stranki, ki ima sedež v ZR Nemčiji (za obe je pristojno tuje sodišče).
Če je upravni organ v denacionalizacijskem postopku ugotavljal, ali odškodnina, ki jo je prejel denacionalizacijski upravičenec za razlaščeno zemljišče, presega 30% njegove sedanje vrednosti, torej je ugotavljal dejansko stanje po 2. odst. 90. člena v povezavi s 4.
členom ZDen, zahtevka ne more zavreči, ampak ga lahko le zavrne.
Blago, ki je v prodaji, mora biti ustrezno opremljeno z deklaracijami v slovenskem jeziku, ker je namen deklaracije kupca seznaniti s podatki, povezanimi z uporabo in kakovostjo blaga.
Nacionalizacijski odločbi, ki sta postali pravnomočni, ne nudita opore za sklepanje, da bi bili neizvršljivi in da bi glede njiju bil podan ničnostni razlog nemožnosti izvršbe odločbe (3. točka 267.
člena ZUP).
V postopku izrekanja upravne odločbe za nično (267. - 269. čl. ZUP) se presoja le, ali obstojajo v ZUP določeni ničnostni razlogi (1. - 5. točka 267. člena ZUP). Morebitna drugačna nepravilnost ali nezakonitost odločbe v tem postopku, zaradi pravnomočnosti upravne odločbe, ni več pomembna ter jo upravnemu organu ni treba presojati.
pridobitev - državljan druge republike - mladoletna oseba
Ker je bila oseba v času, ko bi moral upravni organ odločiti o državljanstvu, še mladoletna, in ker so njeni starši pridobili slovensko državljanstvo, bi moral organ, čeprav je o stvari odločal že v času njene polnoletnosti, upoštevati dejansko stanje pred nastopom njene polnoletnosti in odločiti v skladu z določbo 4. odst. 40. čl. ZDRS, torej po določbi 14. čl. ZDRS. Ker tožena stranka pri izdaji odločbe ni upoštevala pravnega mnenja sodišča, je to o stvari samo meritorno odločilo.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - dolžnost vrnitve prejšnjega stanovanja
Glede na navedene ugotovitve je odločitev sodišč druge in prve stopnje delno materialnopravno zmotna. Pravno zmotna je v delu kolikor ni bil sprejet ugovor tožene stranke, da ji mora tožeča stranka ob izselitvi iz spornega stanovanja omogočiti vrnitev, to je vselitev v njeno prejšnje stanovanje. Pravno zmotni del odločitve je posledica neupoštevanja celotnega ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega sicer izhaja, da toženec osebno stanovanja ne uporablja več. Toda stanovanje uporablja očitno vsaj en njegov družinski član -
uporabnik in sicer hčerka E.. Uporabniki stanovanja pa so po določilu 2. odstavka 19. člena ZSR, ob predpisanih predpostavkah (ki se v tem primeru niso problematizirale) ohranili pravico do nadaljnje uporabe stanovanja in sicer v obsegu pravic imetnika stanovanjske pravice. Čim pa je v stanovanju ostal eden od družinskih članov imetnika stanovanjske pravice, katerega status uporabnika ni bil sporen po 2. odstavku 19. v zvezi s 1. odstavkom 5. člena ZSR, mora lastnik stanovanja v takem primeru, kot je obravnavani, ob izselitvi iz nezakonito vseljenega stanovanja omogočiti uporabniku, da se vseli v prejšnje (zakonito zasedeno stanovanje), ki je v tem primeru Z. v L.
Poravnavo po določbah ZDen sklenejo stranke pred upravnim organom, ki je pristojen za odločanje po pravilih iz 54. člena ZDen, poravnava pa postane izvršljiva šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, v katere izrek povzame upravni organ sporazum o poravnavi in jo torej dopusti, če ne nasprotuje prisilnim predpisom.
KZJ člen 90, 90/3, 93.ZKP člen 510.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red - ugotovitev dejanskega stanja
Če upravni organ ne pridobi vseh odločb in sodb, na katere se sklicuje v odločbi, in če ne ugotovi, ali je bila katera od teh obsodb brisana, je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.
Kadar oblikuje tožnik tožbeni zahtevek tako, da zahteva od toženca izročitev določenih stvari, pri tem pa v smislu 327. člena ZPP postavi še ponudbo o nadomestni (denarni) izpolnitvi, gre za en sam zahtevek ter deli ponudba o nadomestni izpolnitvi usodo tožbenega zahtevka (v tem primeru glede izročitve stvari).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je praviloma mogoče priznati zaradi trajne okrnitve življenjskih aktivnosti. V izjemnih primerih, ko gre za znatno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in ko so ugotovljene dovolj intenzivne duševne bolečine zaradi tega, je mogoče priznati to odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
komisijska prodaja - deli motornih vozil - davčna stopnja - davčna osnova od komisijsko prodanih motornih vozil
1. Prometni davek od komisijske prodaje rabljenih motorjev za motorna vozila in rabljenih karoserij se plača po 20 % davčni stopnji po 3. točki t.št.3 Tarife davka od prometa proizvodov.
2. Če davčni zavezanec v knjigovodskih in drugih listinah nima podlage za ugotovitev davčne osnove prometnega davka od prometa rabljenih osebnih avtomobilov, lahko to ugotovi z uporabo Kataloga prometnih cen rabljenih avtomobilov.
Premalo pa so opisana merila prišla do izraza pri odmeri odškodnine iz ostalih postavk nepremoženjske škode. V okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila zadosti upoštevana izguba vida na enem očesu do 33 % in otrpla zenica, zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice ter nevrološke posledice možganskega pretresa, ki mejijo na organsko prizadetost. Te ugotovitve upoštevaje dejstvo, da zaradi posledic nesreče tožnica niti po dveh letih ni končala 1. letnika trgovske šole, bi za določitev odškodnine v znesku 4,500.000,00 SIT iz tega naslova morda zadoščale, vendar pa sta nižji sodišči premalo upoštevali, da je tožnica najbolj prizadeta v sferi emocionalno motivacijskega funkcioniranja osebnosti in spominskih funkcij in da je le z okvaro možganov povzročeno s poškodbo čeprav je EEG ni zaznal mogoče pri njej razložiti izrazito pomanjkanje motivacijskih vzgibov in načrtovanja v vedenju po nesreči (mnenje izvedenca nevrologa - list 59 in 60). Gre za nepopravljiv zastoj v dekletovem profesionalnem razvoju, zožen izbor nove poklicne usmeritve (tudi zaradi motenj vida) ter osebnostno spremembo s socialno izolacijo in izogibanjem socialnih kontaktov (list 62). Vse opisane ugotovitve izpodbijana sodba s sklicevanjem na izvedensko mnenje sicer vidi, vendar jih v premajhni meri upošteva.
ugovor neizpolnjene pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - ara - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are
Zaradi ravnanja tožene stranke je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke za tožečo stranko vprašljiva in negotova. Zato je tožeča stranka izpolnitev svoje obveznosti lahko odložila do trenutka izpolnitve tožene stranke ali pa do trenutka, dokler ji tožena stranka ne bi dala zadostnega zavarovanja, da bo tudi ona izpolnila svojo pogodbeno obveznost (123. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje pa toženka ne le da svoje obveznosti ni izpolnila ampak je po 30.12.1993 realizacijo sklenjenega posla celo izrecno odklonila. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je prišlo do neizpolnitve pogodbe zaradi okoliščin na strani tožene stranke.
Da je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, sta sodišči prve in druge stopnje odločili potem, ko sta ugotovili, da se je tožnik poškodoval, ko je moral po kratkem ogrevanju skupaj z drugimi vojaki iz enote v teku premagovati ovire, ki so bile postavljene na neravnem, kamnitem terenu, ki je bil le delno poraščen s travo, pri tem pa ni bil oblečen v športno ampak v običajno vojaško opremo. Tak tek čez ovire pa tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, saj ne pomeni običajne športne aktivnosti, ampak predstavlja dejavnost, pri kateri je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti pa presegajo nevarnosti, s katerimi se srečuje človek pri običajnih opravilih (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih -ZOR).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Višina preživnine, ki jo sodišče določi razvezanemu zakoncu ob razvezi zakonske zveze, je odvisna od preživninskih potreb upravičenca in možnosti zavezanca. Upoštevati je treba možnosti upravičenca, da sam pridobi sredstva za preživljanje in tudi vzroke za nevzdržnost zakonske zveze (81. čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).
dolžnost preživljanja - sprememba višine preživnine - preživnina za zakonca
Pravno pravilno pa je uporabljena tudi določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Zvišanje (znižanje in tudi ustavitev) s pravnomočno odločbo (ali dogovorom) določene preživnine je mogoče, vendar pod pogojem, da se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V obravnavanem primeru so se po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje razmere spremenile. Po ugotovitvah nižjih sodišč pa se te spremembe razmer ne kažejo le v dejstvu, da je toženec pridobil dodatno pokojnino (iz Sklada za vzajemno pomoč obrtnikom), kot to prikazuje revizija, ampak tudi v tem, da se je zdravstveno stanje tožnice poslabšalo, da ni več zmožna obdelovati vrta, da se je povečala tudi toženčeva redna pokojnina itd.
temeljna načela - dokazni postopek - dokazni predlog
Pravica obdolženca navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (3. odstavek 16. člena ZKP) ter pravica strank, da smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, kot tudi ustavna pravica vsakogar, ki je obdolžen kaznivega dejanja, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije) niso absolutne.