ZOR člen 479, 479/1, 479/1-1, 479/1-3, 481, 482, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - kdaj gre za stvarne napake - skrite napake - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
Če prodajalcu (skrita) napaka na izročeni stvari ni bila znana ali ni mogla biti znana (485 člen ZOR), ne odgovarja kupcu za napako, ki se pokaže potem, ko je minilo 6 mesecev od izročitve stvari (482/2 ZOR).
ZDen člen 3, 3-6.ZPVAS člen 13.ZUP člen 125, 242, 245.
denacionalizacija agrarne skupnosti
Ker je v času odločanja tožene stranke ZPVAS že veljal, o zahtevi na prvi stopnji pa ni bilo odločeno, ker jo je organ prve stopnje zavrgel, bi morala tožena stranka na podlagi tega zakona presoditi pritožbene navedbe (13. čl. ZPVAS).
Tožena stranka dokazov o prenehanju društva ne ugotavlja in protispisno, brez navedbe pravne podlage, preuranjeno zaključuje, da je društvo prenehalo obstajati in da je tožeča stranka njegova pravna naslednica in ne upravičenka do denacionalizacije kot ista oseba z drugim imenom.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1929) člen 79, 79/1, 325, 325/3, 330, 330/1, 333, 333/1.
pritožba zoper sodbo - umik pritožbe
Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje - strah
Zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin res zajema vse omejitve (z omejitvijo se razume tudi opravljanje aktivnosti s povečanimi napori ali v posebnih pogojih) v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Pri tožnici, pri kateri se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže le v delnem (največ 20% v prvem tednu, kasneje pa celo le v 10% oziroma 5%) zmanjšanju možnosti opravljanja "običajnih upokojenskih del" pa ni podan nobeden od prej navedenih pogojev za prisojo odškodnine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti.
Potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS40113
ZUP člen 56, 56/1, 220. ZUS člen 6.
upravni spor - dopustnost
Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari.
S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.
vodstvo glavne obravnave - posredno izvajanje dokazov
Tožnica očita izpodbijanima sodbama kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka dejstvo, da je bil postopek končan pred senatom, katerega člana sodnika porotnika v dotedanjem postopku nista sodelovala pri izvajanju dokazov. Gre za očitek kršitve načela neposrednosti. Kršitev tega načela utegne imeti relativni značaj. Načelo neposrednosti velja praviloma (4.čl. ZPP), kar pomeni, da so mogoče izjeme. Za primer, kot je obravnavani, določa zakon, da sme spremenjeni senat odločiti, ali se bodo dokazi izvedli znova ali pa se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov (3. odst. 315.čl. ZPP). O tem se smejo stranke izjaviti (3. odst. 315.čl. ZPP), vendar če se pravilno povabljena stranka ne udeleži naroka, se s tem sama odreče možnosti, da bi se o tem izjavila.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - igranje nogometa - športni dan
Igranje nogometa, čeprav na vlažnem in blatnem igrišču, ne predstavlja povečanega izjemnega rizika in s tem dejavnosti s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR).
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine
Obresti po 26. členu zakona o blagovnem prometu predstavljajo le minimalno odmeno za medčasno uporabo denarja. Omenjene obresti tudi niso sankcija za zamudo niti sankcija za morebitno špekulativno ravnanje prodajalca, temveč so, kot rečeno, le odmena za uporabo kupčevega denarja.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Izkazane otrokove potrebe (do 45.000,00 SIT na mesec) so narekovale določitev takšne preživnine, ki je v sorazmerju s premoženjskim stanjem pravdnih strank, ob upoštevanju, da tožnici, ki ima otroka v oskrbi, ostajajo dnevne skrbi in trud ob njegovi rasti in razvoju. Tako je tožničina obremenitev večja, saj je tožencu naloženo le plačevanje zneska 20.000,00 SIT na mesec. Toženčevo lastno preživetje pa bo ob višini njegove plače kljub plačevanju preživninskega zneska ostalo neogroženo.
Vojaški material (bomba), ki ga je med vojno našel otrok (fant star 11 let in pol), in je iz njega odstranil detonator, pri čemer je prišlo do eksplozije in poškodbe otroka, je šteti za zapuščeni vojaški material v smislu 2. odst. 2. čl. ZCI.
Ker je Ustavno sodišče RS v postopku odločanja o tožnikovi ustavni pritožbi proti izpodbijani odločbi zaradi ponovne zavrnitve tožnikove vloge za pridobitev državljanstva odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki, še preden je VS RS odločilo o tožbi, spornega akta torej ni več in zato upravni spor ni več mogoč, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.
Če upravni organ v odločbi ne navede razlogov, zaradi katerih določenih skupnih vlog ni štel kot zahtevo za denacionalizacijo eni izmed strank, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in so bila kršena pravila postopka.
ZZZDR člen 86, 88, 96. ZOR člen 117. ZPP-77 člen 1, 382, 382/2, 392.
razmerja med starši in otroki - ugotavljanje očetovstva - način priznanja - izpodbijanje očetovstva - izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po presoji revizijskega sodišča ni dovoljena tožnikova revizija v delu, s katerim pobija zavrnitev njegovega zahtevka, da naj se ugotovi, da je neveljavno njegovo priznanje očetovstva ml. toženca. Čeprav je priznanje očetovstva ena od oblik ugotavljanja očetovstva (naslov poglavja členov 86 do 95 ZZZDR), vendar po prevladujoči sodni praksi spora po tožbi zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ni mogoče šteti za spor iz osebnih in rodbinskih razmerjih v smislu določbe 1. člena ZPP. Po takem stališču se šteje zato spor zaradi izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva za premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP. Glede takih sporov pa je določeno, da v njih ni revizije, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (3. odstavek 382. člena ZPP). V tem primeru tožnik v tožbi, ki jo je vložil 16.6.1994, ni navedel vrednosti spornega predmeta.
Tožnik si zato ni zagotovil pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva v smislu 3. odstavka 382. člena ZPP.
Tožnik je očetovstvo ml. toženca priznal in zato ni njegov domnevni zakoniti oče po določbah 86. člena ZZZDR. Zato tožnik ni aktivno legitimiran k izpodbijanju očetovstva po določbah 96. ali drugih členov ZZZDR. Sodišči druge in prve stopnje sta glede na take ugotovitve pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožnikov obravnavani tožbeni zahtevek zavrnili.
zavarovalni primer - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - škoda nastala v respiro roku
V obravnavanem primeru sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da je prišlo do tožničine nezgode (škodnega dogodka) 29.12.1992 in da ta pada v zavarovalno obdobje - od 23.12.1992 do 23.12.1993 - ki je bilo predmet pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti z dne 10.2.1993 (ki sta jo sklenili prva toženka in K. K.). Iz (posrednih) ugotovitev nižjih sodišč še izhaja, da druga toženka kot voznica ni bila skleniteljica zavarovalne pogodbe (ampak lastnica vozila).
Ugotovitvi nižjih sodišč, da je imel lastnik vozila zavarovano svojo avtomobilsko odgovornost pri prvi toženki v času (od 23.12.1992 do 23.12.1993), ko je vozilo tožnico poškodovalo (28.12.1992) in da tožnica ni bila soodgovorna za nezgodo, so utemeljevale zaključek, da je prva toženka odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela v prometni nezgodi (173. in 174. člen ZOR ter 93. in dr. členi zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja - Uradni list bivše federacije št. 17/90) glede na to, da ni bilo ugotovljeno ničesar, kar bi izključevalo odgovornost revidentke po zavarovalni pogodbi.
Glede na spredaj navedeno stanje, je revizijsko sodišče ugotovilo umik revizije. Namreč po določilu 329. člena ZPP veljajo v postopkih za revizijo smiselno določila iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi določilo 2. odstavka 349. člena ZPP. Po določilu navedenega člena lahko stranka umakne že vloženo pritožbo dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe o pravnem sredstvu. Ker sta revidenta v tem primeru umaknila revizijo 8.5.1997 in dotlej o njej vrhovno sodišče še ni odločilo, je v skladu s spredaj navedenimi določili ugotovilo umik revizije.