Če upravni organ v zakonsko določenem roku (30 dni po vloženi vlogi) ni izdal potrdila oz. negativne odločbe o priglasitvi del, so bila priglašena dela (graditev kokošnjaka) dovoljena, če so bila dela dejansko opravljena na parceli, navedeni v priglasitvi del.
Ker je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč izdana že pred uveljavitvijo ZKZ, se v skladu z 2. odst. 115. člena tega zakona razlika med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravna z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - povrnitev bodoče škode
Navedene in ostale ugotovitve, ki izhajajo iz sodbe sodišča prve stopnje, so bile predmet pravne presoje, ki je morala biti opravljena na podlagi določb 200., 1. odstavka 201. in 203. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila navedena pravna podlaga delno zmotno uporabljena pri materialnopravni presoji spora na drugi stopnji in sicer v delu, kolikor sta bili odškodnini za duševne bolečine zaradi izgube moža oziroma izgube očeta zvišani prvi tožnici in drugemu tožniku za več kot 250.000,00 SIT, to je v presežku nad 1.500.000,00 SIT. Po presoji revizijskega sodišča tako zvišanje ustrezno upošteva vse pravnopomembne okolnosti iz razmerij med tožnikoma in njunim umrlim svojcem, ki so vplivale na obseg njunih duševnih bolečin zaradi smrti moža oziroma očeta. Pri taki odmeri je ustrezno upoštevano, da sta prva dva tožnika in njun umrli svojec živeli v harmoniji, čustveno medsebojno močno navezani in da je bilo zato čustvovanje prve tožnice in drugega tožnika zaradi smrti moža oziroma očeta globoko, dolgotrajno in da še traja. Na podlagi takih kriterijev odmerjena odškodnina pa je pravična, če je na drugi strani usklajena tudi z merili, ki se na področju odškodninskega prava odražajo zlasti ob medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje.
Sama zahteva, prigovarjanje ali nagovarjanje k odpovedi delovnega razmerja niso pravno relevantna dejstva za presojo svobodne volje tožeče stranke in s tem za presojo veljavnosti sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Po določbi 6. tč. prvega odstavka 100. čl. ZDR preneha delovno razmerje delavcu, ki se do sprejema dokončnega (drugostopnega) sklepa ne vrne na delo. Delodajalec mu na podlagi prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja ne more zakonito preprečiti nadaljevanja z delom.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev odločbe disciplinske komisije, s katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.
Revizijsko sodišče je tožničino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Tožnica je z dela neopravičeno izostala nekaj mesecev, dopust pa tudi ne bi smela nastopiti brez odobritve organizacije, saj je tako določal takrat veljavni ZDR; drugačnih določb pa tudi ni v ustavi ali v ratificiranih mednarodnih pogodbah.
Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1964 člen 38, 54, 55, 76. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1972 člen 68.ZPIZ člen 294.
pravica do nove odmere starostne pokojnine - pravica kot institut materialnega prava - zahtevek kot institut procesnega prava - roki za njegovo uveljavitev
Pravice kot inštituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka kot inštitutom procesnega prava. Zahtevek kot procesno sredstvo za uresničitev pravice je potrebno uveljaviti v rokih, določenih z zakonom.
Ker tožnik nove odmere starostne pokojnine pod pogoji, določenimi za zavarovance po splošnih predpisih v 38. členu, za vojaške zavarovance v 54. in 55. členu ter za borce NOV v 76. členu Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ni uveljavil v času njegove veljavnosti oziroma v roku iz prvega odstavka 68. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 35/72), ni izpolnil pogoja za priznanje uveljavljene pravice po materialnopravnih predpisih iz omenjenega zakona.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, 12/92, 5/94 in 7/96), ki je začel veljati 1.4.1992, v prvem odstavku 254. člena določa, da lahko pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavi pri zavodu (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, po drugem odstavku tega člena pa jo lahko uveljavi tudi državljan Republike Slovenije, ki je pretežen del svoje zavarovalne dobe prebil na območju zavoda. Zakon torej govori, da se pravica lahko uveljavi, kar pomeni enkratno dejanje, tako da že iz razumevanja besedila samega zakona izhaja, da ne gre za možnost, ki bi jo lahko ali zavarovanec ali uživalec pravice uveljavljal večkrat. Čim je pravica enkrat uveljavljena, zakon ne omogoča več nikakršnega spreminjanja glede tega, kdo je pristojen za priznanje in kasnejše izplačevanje priznane pravice.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - razporeditev na druga dela
Po določbi 57. člena ZP, ki je dala zaradi dolžnosti organiziranja in vodenja delovnega procesa večje pristojnosti direktorju, je namreč direktor že po določbah zakona postal tisti organ, ki imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je odločilo, da je treba uporabiti določilo pravilnika, ki je veljal ob izbiri, po katerem pa tožnica ni imela več boljših pogojev za izbiro, kot delavka, ki je bila izbrana.
Reviziji tožnice je revizijsko sodišče ugodilo, je ugotovilo, da je treba glede na besedilo novega pravilnika, uporabiti določilo starega pravilnika, ki je veljal ob razpisu.
delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravnina
Delovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
pravica do nove odmere starostne pokojnine - svojstvo zavarovanca
Odločilnega pomena za uporabo določila 24. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z 293. čl. sedaj veljavnega ZPIZ (Ur. l. RS št. 12/92) je čas zaposlitve tožnika pri Adria Airways, to je od 1.1.1973 do 30.6.1979. Do 6.7.1979 je bila po 10. členu novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 30/78) v veljavi nespremenjena določba prvega odstavka 24. člena, s katero je bilo izrecno določeno, da starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, ne oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. Ta določba, v kateri je vsebovana prepoved ponovne pridobitve statusa zavarovanca starostnemu upokojencu s polno pokojninsko dobo ob ponovni zaposlitvi, je prisilne narave. To pomeni, da jo je dolžno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - izločitev
Izločitev članov organov delodajalca ni določena le v internih aktih (podobno kot v 71. členu ZPP), temveč tudi v zakonu o delovnih razmerjih. V času odločanja na delavskem svetu je veljala določba 185. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83, 5/86, 18/88). V četrtem odstavku je bilo določeno, da pri odločanju ne smejo sodelovati delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu, ali ki so z njim v kakšnem drugem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu ali pri drugih delavcih dvom o nepristranosti njegove odločitve. Ta določba je prisilnega značaja, zato bi jo morali organi upoštevati po uradni dolžnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev
Ker je tožena stranka prvič tožnika obvestila, da mu je prenehalo delovno razmerje z datumom 28.7.1992 z obvestilom oziroma, kot ga je opredelilo že prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 15.12.1992, in ker je bil datum prenehanja delovnega razmerja v bistvu tožniku sporočen šele s tem obvestilom (sklepom), je torej imel tožnik pravico, v skladu z že citirano določbo 80. člena ZTPDR (ker gre za njegovo pravico iz delovnega razmerja), vložiti ugovor.
Drugostopenjski organ bi zato moral o ugovoru odločiti in ga zavreči v delu, ki se je nanašal na sklep z dne 27.1.1992 o prenehanju delovnega razmerja, moral pa bi odločiti o pravilnem datumu prenehanja delovnega razmerja.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije po 73. členu ZDSS
Po 73. čl. ZDSS je revizija dovoljena samo, če je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja ali zaradi sklenitve delovnega razmerja ali zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, ne pa tudi, če je sodišče zahtevo (tožbo) zavrglo kot prepozno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-13, 334. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje funkcije poslovodnega organa - varstvo pravic delavcev - razporejanje - kršitev določb pravdnega postopka
Če bi tožeča stranka lahko uveljavljala pravico v civilnem pravdnem postopku, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Po določbah ZTPDR in ZDR imajo pravne učinke pri delodajalcu le dokončne in delavcu vročene odločbe. V postopku v organizacijah in pri delodajalcih se uporabljajo določbe ZPP (103. člen ZDR). V drugem odstavku 334. člena ZPP je določeno, da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Ker tožnici odločba o razporeditvi in določitvi osebnega dohodka ni bila vročena, ima v času izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, ki bi jo prejela, če bi še opravljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorice.
Pogajalsko razmerje med tožnico in tožencem ni nastalo in tako tožnica na podlagi 30. člena ZOR nasproti njemu ni aktivno legitimirana za uveljavljanje odškodnine zaradi zatrjevanih neresnih pogajanj oziroma zaradi neutemeljenega odstopa od njih.
Odvetnikovo nepravilno delo se ne kaže na primer le v tem, da zamudi prekluzivne roke pri uveljavljanju strankinih pravic pred državnimi organi, marveč sodijo sem tudi druge opustitve ali pa dejanja, ki so, gledana z vidika stroke (prvi odstavek 751. člena in drugi odstavek 18. člena ZOR), torej pravne, očitno takšna, da po normalnem teku stvari povzročijo stranki škodo (primerjaj tudi pravno pravilo paragrafa 1300 občnega državljanskega zakonika).
Čeprav se je stranka v upravni izvršbi zmotno sklicevala na določbo 71. člena ZIP, bi moral upravni organ druge stopnje pritožbeni ugovor tudi vsebinsko presoditi, saj gre za ugovor, ki se nanaša na samo izvršbo (1. odst. 280. čl. ZUP).