ZPP člen 279.c, 279.c/1, 279.c/2, 279.c/5. ZST-1 člen tar. št. 1112.
razpis naroka za glavno obravnavo - vračilo dela plačane sodne takse - sklenitev sodne poravnave - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo
V skladu z drugim odstavkom 279.c člena ZPP sodišče v vabilu na pripravljalni narok sodišče stranki opozori na posledice izostanka (282. člen) in da bo tožniku v primeru sklenjene sodne poravnave vrnilo del sodne takse za tožbo v skladu z določbami zakona, ki ureja sodne takse. Določba ne omejuje pravice tožeče stranke do vračila dela sodne takse v primeru sklenjene sodne poravnave samo na fazo razpisa pripravljalnega naroka, tudi ne na sam narok, kar pomeni, da ima pravico tudi po pripravljalnem naroku, ampak ponovno pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
ZUP člen 7, 125, 147, 260, 260-4, 279, 279/1, 279/1-6.. ZSDP člen 96.
dodatek za nego otroka - ničnost in obnova postopka - zdravstvena dokumentacija
Sodišče je pravilno opozorilo, da v predmetni zadevi mnenje zdravniške komisije, ki je podlaga za samo upravno odločitev organa, ne predstavlja predhodnega vprašanja, opredeljenega v 147. členu ZUP. Pravilno je razlogovanje, da v postopku odločanja o pravici do nadomestila za nego otroka odloča upravni organ, na podlagi mnenja zdravniške komisije o izpolnjevanju pogojev zdravstvenega oziroma funkcionalnega stanja otroka. Takšno mnenje je po zakonu obvezno v vsakem posamičnem postopku. V vsakem postopku posebej je potrebno pridobiti svežo zdravstveno dokumentacijo, ki tvori prilogo k zahtevi za uvedbo postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nagrada za izvedenca
Izpodbijana sklepa o priznani izvedenini prof. dr. A.A. v višini 589,00 EUR in prof. dr. C.C. v višini 589,05 EUR (razlika znaša le 0,05 EUR in očitno izvira iz priglašene višine materialnega stroška) iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, nagrad za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in materialnih stroškov tako pomanjkljivo obrazložena, da ju ni mogoče preizkusiti. V pisnih odpravkih sklepov je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
zadržanje v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice brez privolitve po sklepu sodišča - duševno zdravje - zdravljenje oseb z duševno motnjo - sprejem brez privolitve
Tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija, sodišče prve stopnje pa ga je ocenilo kot hudo ogrožanje zdravja zadržanega. Pritožba izpodbija ta zaključek sodišča prve stopnje, vendar je po presoji pritožbenega sodišča zaključek o obstoju tega pogoja pravilen. S povzetimi ugotovitvami o verjetnem nastanku navedenih bolezenskih stanj kot posledici nespečnosti je po presoji pritožbenega sodišča zadostna konkretizacija za zaključek, da je izpolnjen pogoj iz 1. alineje 39. člena ZDZdr, nasprotno mnenje pritožbe pa ni utemeljeno.
fikcija osebne vročitve - pravno odločilna dejstva - vročitev v hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pisanju - prepozen ugovor
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00046881
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 58, 71, 71/1, 73, 73/3, 171, 239, 239/2, 240, 244, 246. ZPlaP člen 11, 13, 13/2, 24, 24/3. ZPSto člen 23.
poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost banke - pogodba o vodenju transakcijskega računa - nepravilna izpolnitev pogodbe - izplačilo denarnih sredstev - nepooblaščena oseba - bančna kartica - vročanje bančne kartice - nepravilna vročitev - dvig gotovine - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme - profesionalna skrbnost - ugotavljanje istovetnosti - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - deljena odgovornost - soprispevek k nastanku škode - dejanja stranskega intervenienta - ravnanje oškodovanca
Po stališčih sodne prakse ZPlaP še ni urejal položaja neodobrenih plačilnih transakcij.
Tovrstne kršitve pogodbe je sodna praksa obravnavala po splošnih pravilih OZ o poslovni odškodninski obveznosti.
V krog notranjih tveganj banke sodi zloraba bančnih instrumentov, lastna ravnanja banke – med drugim preverjanje identitete nalogodajalca in napake v zvezi s tem ter ravnanja tretjih, s katerimi je banka v drugem poslovnem odnosu (v obravnavanem primeru, ravnanje Pošte – stranskega intervenienta kot toženkinega izpolnitvenega pomočnika pri vročanju bančne kartice).
Pri povprečno skrbnem bančnem strokovnjaku bi morala dvom o identiteti nalogodajalca – komitenta, ki redno opravlja bančne posle po enakem vzorcu (v matični bančni poslovalnici z enim – določenim osebnim dokumentom) vzbuditi zlasti sprememba poslovalnice in identifikacijskega dokumenta, čemur tožena stranka ni posvetila nobene pozornosti.
Velja pravilo, da imajo dejanja stranskega intervenienta pravni učinek v tej – zanj tuji pravdi – le, če ne nasprotujejo strankinim procesnim dejanjem. Če jim nasprotujejo, veljajo strankina dejanja.
izpolnjevanje kumulativnih pogojev - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenost
Tožnik, pri katerem je ugotovljeno, da je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % že vse od 1. 7. 2016, je dne 15. 10. 2018 s tem, ko se je zaposlil skladno z ugotovljeno dela zmožnostjo, izpolnil še nadaljnji pogoj oziroma oba zahtevana pogoja, določena v 100. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Od tedaj dalje, tj. od 15. 10. 2018 je tudi upravičen do tega denarnega prejemka, ne pa že od 1. 7. 2016, kot uveljavlja.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - sef - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - odprtje trr - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Golo zatrjevanje tožnika, da je toženka odprla in presnela sredstva na drug bančni račun in sef ter sredstva prenesla na bančni račun hčerke, so presplošne trditve, ki ne izkazujejo konkretne subjektivne nevarnosti, da bo prav zaradi konkretnih ravnanj toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Odprtje drugega bančnega računa in prenos sredstev na nov bančni račun samo po sebi še ne izkazuje obstoja subjektivne konkretne nevarnosti. Gre le za prenos obstoječih sredstev na drug transakcijski račun, odprt pri drugem ponudniku plačilnih storitev na območju R Slovenije. Pri tem niti ne pride do spremembe oblike ali količine premoženja, takšnega ravnanja pa tudi ni mogoče opredeliti kot skrivanje premoženja. Smiselno enako je tudi v primeru odprtja in prenosa sredstev v sef banke, kjer gre le za spremembo elektronsko knjiženega denarja v dejansko fizično gotovinsko obliko.
ZIZ člen 15, 36. ZPP člen 116, 116/2, 117, 120, 120/2, 213, 213/2.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet.
Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mora obsojenec v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist vložiti v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, če pa je bil njemu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen že po pravnomočnosti, pa začne predmetni petnajstdnevni rok teči od zadnje vročitve
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 158, 158/1, 337, 337/1.
poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - taksna obveznost - neplačilo takse - ustavitev postopka - domneva umika tožbe - stroški postopka - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške tudi v primeru, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZVPot člen 1, 1/19, 22, 22/1, 22/2, 24, 24/3, 24/3-3, 25b, 25b/1, 25b/1-3. OZ člen 1, 5, 8, 15, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 737, 738. SPZ člen 27, 95, 95/8.
shranjevalna pogodba - potrošniški spor - varstvo potrošnikov - pogodba o opravljanju storitev - hramba vozil - prevzem vozila v posest - odplačna pogodba - potrošniška pogodba - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - bistvena sestavina pogodbe - soglasje volj - običajna cena - tržna cena - subsidiarna uporaba zakona - pravice potrošnika - pojasnilna dolžnost - načelo afirmacije pogodb - dogovor o ceni - cena storitev - načelo enakovrednosti dajatev - načelo vestnosti in poštenja - dobroverni lastniški posestnik - specialni predpis - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je vsebinsko skladno in zadostno obrazložilo, da je v konkretnem primeru kot specialni predpis potrebno uporabiti ZVPot, ker pa ZVPot shranjevalne pogodbe posebej ne ureja, se glede teh vprašanj uporabljajo določbe OZ.
Ker se pravdni stranki nista dogovorili za višino plačila za opravljeno storitev in toženec kot potrošnik ni bil vnaprej seznanjen s cenikom tožnika, toženca postavljena cena s strani tožnika kot podjetja ne zavezuje. Takšen pogodbeni pogoj je pravilno upoštevalo kot nepošteni in posledično nezavezujoč za toženca kot potrošnika.
Določitev cene pri shranjevalni pogodbi ni bistvena sestavina pogodbe, ampak je shranjevalna pogodba sklenjena tudi takrat, ko stranki nista določili cene hrambe.
Posledica odsotnosti dogovora o ceni ne povzroči spremembe narave pogodbe iz odplačne v neodplačno pogodbo.
Stranki sta sklenili odplačno pogodbo, pri sklepanju dvostranskih pogodb pa izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev in uravnoteženosti pravic, hkrati pa je vestno in pošteno, da stranka plača za koristi, ki jih je prejela na podlagi odplačne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno presojalo, kakšna bi bila običajna cena na trgu za konkretno opravljeno storitev. S takšno razlago je v celoti dosežen namen varstva potrošnika, ki je ravno v tem, da se prepreči samovoljno in brez vnaprejšnje seznanitve potrošnika določanje cene s strani podjetja.
plačilo sodne takse - odlog plačila sodnih taks - pogoji za odlog - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja - žaljenje udeležencev v postopku
Vsebina izvedenskega mnenja in še posebej morebitno nestrinjanje strank z ugotovitvami izvedenca ne vplivajo in ne morejo vplivati na pravico izvedenca do plačila in povrnitve stroškov za opravljeno delo.
ZKP člen 285d, 285d/2, 285d/3, 285e, 285e/2, 285e/3.
predobravnavni narok - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - konkretizacija dokazov - odločanje po uradni dolžnosti
Na kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti tekom celotnega postopka, v vseh njegovih fazah, vendar pa če takšnih kršitev ne ugotovi po uradni dolžnosti, stranke pa jih ne zatrjujejo na v kazenskem postopkovniku predpisan konkretiziran način, potem sodišče v sklepu ni dolžno po uradni dolžnosti utemeljevati, zakaj šteje, da določeni dokazi niso nedovoljeni. Prav tako pa stranke v postopku niso upravičene navajati nove ter širiti že podane ekskluzijske predloge šele v fazi pritožbenega postopka, saj se do takšnih navajanj sodišče prve stopnje niti ni moglo opredeliti.
dodatek za pomoč in postrežbo - neizpolnjevanje pogojev - gostota pokojninske dobe
Ker tožnica na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 8 let pokojninske dobe in torej zahtevane gostote pokojninske dobe ni izpolnila, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Posledično tožnica tudi ne izpolnjuje kumulativno zahtevanih pogojev določenih v 99. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - namen zavlačevanja postopka - odsotnost z glavne obravnave - opravičljiv razlog
Ravnanje odvetnika, ki se zaradi zasedenosti z drugimi naroki ni udeležil dveh razpisanih narokov v predmetnem postopku, o čemer je sodišče obvestil, ne omogoča zaključka, da je k obravnavani zadevi pristopil neresno ter izkazal nespoštovanje sodišču. Zagovornik se je tudi sicer v postopku redno in aktivno udeleževal vseh procesnih dejanj, resda je večkrat prosil za preložitev narokov, vendar pa so bila njegova opravičila vselej obrazložena in izkazana, odziv zagovornika na vabila sodišča pa vedno zelo hiter.
ZSDP-1 člen 4, 10, 43, 43/1, 43/3.. ZDR-1 člen 134.
materinsko nadomestilo - osnova za odmero nadomestila
V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.