nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prepozen predlog - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje iz točke 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mora obsojenec v skladu z določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP predlog za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist vložiti v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, če pa je bil njemu oziroma zagovorniku prepis sodbe vročen že po pravnomočnosti, pa začne predmetni petnajstdnevni rok teči od zadnje vročitve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00081589
URS člen 24. ZIZ člen 15, 19, 29a, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 239, 268, 278. DZ člen 1, 2, 2/1. ZPP člen 212, 321, 322 , 332, 337, 356.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vsebina začasne odredbe - prepovedana ravnanja - vsebinska presoja - prenehanje začasne odredbe - vsebina izreka sklepa - določnost izreka sklepa - oprava naroka v izvršilnem postopku - dokazno breme dolžnika - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nedenarna obveznost - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršljivost odločbe - prepoved bodočih ravnanj - učinek sklepa o začasni odredbi - dvom v nepristranskost sojenja - naravni sodnik - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - objava sklepa - pravica do objave - dovolitev vpogleda v sodni spis - javnost sojenja - novinarska etika - varstvo zasebnosti - pojem družine - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - aktivna legitimacija - višina denarne kazni
Pritožnik graja razloge sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem, da je imel pravico do javne objave sklepa, s tem, da je večino osebnih podatkov upnikov anonimiziral, pri čemer pa je pustil imena in priimka obeh upnikov razkrita. Pritožbene trditve so materialnopravno napačne, odločitev sodišča prve stopnje pa materialnopravno pravilna. Pritožnik poskuša s svoje materialnopravno stališče obrazložiti tudi s sklicevanjem na izjavo za javnost Vrhovnega sodišča RS v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 4/2020, s katero se je Vrhovno sodišče RS opredelilo do pravice do vpogleda v sodne spise in s tem posredno do javnosti sojenja. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča je pravilno, vendar je potrebno vedno upoštevati, da je dolžnost tudi novinarjev, ko dostopajo do odločitev sodišč, spoštovanje novinarskega etike in varovanje zasebnosti strank in udeležencev, hkrati pa tudi kot v tem konkretnem primeru, sledenju dolžnosti, ki izhajajo iz sodnih odločb v vsakem konkretnem primeru, torej opustitvenih ravnanj, določenih v sklepu o izdaji začasne odredbe v tem postopku. Posledično je tudi pravno neupoštevna trditev pritožnika, da sta upnika s tem, ko sta v svoji vlogi navajala trditve glede zdravstvenega stanja matere in sestre, privolila, da so te prišle v javnost. Pritožnika namreč nista mogla predpostavljati, da bo dolžnik kljub izdani začasni odredbi in neupoštevanje ustavne pravice iz 24. člena Ustave RS oziroma neupoštevanjem uporabe 321. in 322. ter 332. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ, objavil praktično celoten sklep o začasni odredbi, zgolj z brisanjem emša in davčnih številk upnikov. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je iz objave jasno razvidno tako ime kot tudi priimek upnikov, s čimer je odločba v celoti personalizirana in posledično je v popolnosti določeno tudi za katero mater in sestro upnice gre. Objava neanominiziranih sodnih odločitev z objavo osebnih podatkov o zdravstvenem stanju matere in sestre upnice je torej v nasprotju z izdano začasno odredbo in ciljem, katerega zatrjuje dolžnik v pritožbi, to je javna razprava o razmerju med svobodo tiska in pravico do zasebnosti.
Pritožnik še trdi, da je potrebno pri denarni kazni upoštevati njen namen in ostale pravne institute, ki se v pravnem redu upoštevajo pri odmeri kazenske sankcije, kot denimo stopnja ogrožanja ali posega v zavarovano dobrino ter pravne vrednote ter vse ostale okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da se o višini prvotno zagrožene denarne kazni odloča že v okviru izdaje sklepa o začasni odredbi oziroma v ugovornem postopku, v tem konkretnem postopku pa je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo namen izdaje sklepa začasne odredbe v primerjavi s kršitvijo opustitvene dolžnosti dolžnika izrečene v sklepu o začasni odredbi.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - demenca - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - učinek pravnomočnosti
Pri nasprotnem udeležencu gre za neopredeljeno demenco. Ob gibalni oviranosti izstopa njegova zmerno huda okrnjenost višjih živčnih funkcij, predvsem z okrnjenimi spominskimi sposobnostmi in presojo, pojavljajo se formalne motnje mišljenja. Do lastnega upada višjih živčnih funkcij je nekritičen.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev), zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00046587
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 18, 18/1.
izvršitev kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje - pravila vročanja - uporaba procesnih pravil
V zadevah izvrševanja kazni zapora se kot procesni zakon smiselno uporabljajo določbe ZUP, vendar ne samo za primere iz prvega odstavka 8. člena ZIKS-1, temveč tudi za vročanje poziva obsojencu za prestajanje kazni zapora iz prvega odstavka 18. člena ZIKS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050489
ZVEtL-1 člen 41. ZPP člen 189, 189/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočnost - pravnomočno razsojena stvar - pravni interes - res iudicata kot procesna ovira - prepoved litispendence - skupno pripadajoče zemljišče
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi nima več pravnega interesa, ker etažni lastniki navedene stavbe v zemljiški knjigi že imajo vpisano lastninsko pravico na navedenem zemljišču, kot skupnem pripadajočem zemljišču, je pravilna.
Pravnomočnost ni ovira za nov predlog samo takrat, kadar se z njo uveljavlja enak predlog, ampak tudi če je novi predlog v neposrednem nasprotju s predlogom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi predlog utemeljen. Za tak primer gre v obravnavani zadevi: isto zemljišče ne more biti hkrati individualno pripadajoče zemljišče k eni večstanovanjski stavbi ter skupno pripadajoče zemljišče k več večstanovanjskim stavbam.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047231
ZIZ člen 272, 272/2-2. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (2020) člen 1, 1/2.
začasna odredba - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode - izklop iz sistema ogrevanja - električna energija - zagotovljeni bivanjski pogoji - stanovanjska hiša - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnine v posest - izklop elektrike - sprememba posestnega stanja - pravni naslov za uporabo nepremičnine - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - omejitev gibanja
Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer tožnik biva, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, da ta tožniku ne odvzema samo možnosti ogrevanja v hladnejših obdobjih, ampak tudi razsvetljave, priprave tople hrane, hranjenja živil in zagotavljanja nujnih higienskih standardov, pomeni za tožnika omejitev nujnih življenjskih standardov in pogojev, ki mu onemogočajo možnost bivanja v stanovanjski hiši.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - poklicna odgovornost odvetnika - vzročna zveza - nevložitev odgovora na tožbo - višina odškodnine - odločanje po prostem preudarku
Toženec je utečeno poslovno sodelovanje na podlagi mandatnega razmerja z nevložitvijo odgovora na tožbo prekršil ter ni ravnal s skrbnostjo, ki mu jo nalaga poostrena odvetnikova poklicna odgovornost, zato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podano njegovo protipravno ravnanje.
Ker deleža vzroka izdaje zamudne sodbe pri končni višini nastale škode ni bilo mogoče ugotoviti oziroma bi se mogel ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, je sodišče prve stopnje o višini odškodnine odločilo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP.
začasni skrbnik zapuščine - primernost osebe za skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine
Institut skrbnika zapuščine ne pomeni, da to nalogo lahko opravlja le oseba, ki neposredno izvaja posamezne naloge (npr. upravljanje s kmetijskimi stroji, delo na kmetiji), ampak lahko v okviru organizacije dela to nalogo zaupa komu drugemu. Zaradi nesoglasij in nezaupanja med zakonitimi dediči in oporočno dedinjo in ker sodišče ni moglo najti primerne osebe, ki bi bila sposobna in zaupanja vredna, je sodišče postavilo dva začasna skrbnika.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - nasprotje med dejstvi in dokazi - sklepčnost tožbe
Za izdajo zamudne sodbe, s katero se ugodi toženemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode, mora tožba vsebovati dejstva o vseh elementih odškodninske odgovornosti povzročitelja škode ter tudi vsa dejstva o višini zahtevane odškodnine.
Tožničina trditvena podlaga ne omogoča odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Učinek bodočih telesnih bolečin se sicer lahko kaže na področju zmanjšanja življenjske aktivnosti, vendar zgolj navedba, da tožnica zaradi navedenega močno duševno trpi, ne zadošča za priznanje odškodnine iz tega naslova. Tožnica bi morala opisati, katere so tiste življenjske aktivnosti, ki jih v posledici poškodbe ne more več opravljati oziroma jih opravlja oteženo, v primerjavi s stanjem pred poškodbo.
Pritožbeno sodišče soglaša s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila 19. 3. 2020 dovoljen in pravočasen. Izpolnjen je tudi pogoj po drugem odstavku 395. člena ZPP, saj navedene odločbe, s katero so bili spremenjeni podatki v javni evidenci GURS ni mogla uveljavljati pred koncem prvega postopka, ki se je končal z zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Ključna odločba, s katero so bili spremenjeni podatki je bila izdana namreč šele 19. 2. 2020 ter na podlagi nje tudi popravljeni podatki v javni evidenci nepremičnin. Na podlagi odločbe z dne 19. 2. 2020 je prišlo do spremembe podatkov, ne sicer v odločbi, temveč v javni evidenci nepremičnin. S tem pa so izpolnjeni pogoji določeni v 9. točki 394. člena ZPP za ugoditev predlogu za obnovo postopka.
V konkretnem primeru sodišče navedene priče ni zaslišalo kot izvedenke, temveč gre v bistvu za izvedeno pričo, torej kot pričo, ki ima za posebno zaznavanje dejstev posebno strokovno znanje oziroma izkušnje. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, na katere se sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da se za pričo, katere izpoved temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, glede plačila stroškov upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. To pomeni, da je določbo drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 potrebno razlagati tako, da tožena stranka trpi ne samo stroške izvedbe dokaza z izvedencem, temveč tudi stroške izvedene priče in to ne glede na končni uspeh strank v postopku.
Takšna razlaga citirane določbe za konkreten primer pomeni, da ima zaslišana A.A., ki ni bila postavljena kot izvedenec, ampak je bila zaslišana kot priča, ki ima za zaznavanje določenih dejstev strokovno znanje, saj je v podjetju obračunavala plače in je sodelovala v postopku revizije in je šlo torej za t.i. izvedeno pričo, pravico do povračila potnih stroškov v višini 8,51 EUR na podlagi 242. člena ZPP v zvezi z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki jih je skladno z drugim odstavkom 68. člena ZDSS-1 dolžan povrniti toženec.
ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2.. ZPP člen 242.. Pravilnik o spremembah Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2013) člen 12, 13.
stroški postopka - stroški priče
V konkretnem primeru sodišče navedene priče ni zaslišalo kot izvedenke, temveč gre v bistvu za izvedeno pričo, torej kot pričo, ki ima za posebno zaznavanje dejstev posebno strokovno znanje oziroma izkušnje. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, na katere se sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da se za pričo, katere izpoved temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, glede plačila stroškov upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. To pomeni, da je določbo drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 potrebno razlagati tako, da tožena stranka trpi ne samo stroške izvedbe dokaza z izvedencem, temveč tudi stroške izvedene priče in to ne glede na končni uspeh strank v postopku.
Takšna razlaga citirane določbe za konkreten primer pomeni, da ima delodajalec v zvezi z zaslišanjem B.B., ki ni bila postavljena kot izvedenec, ampak je bila zaslišana kot priča, ki ima za zaznavanje določenih dejstev strokovno znanje, saj je v podjetju obračunavala plače in je sodelovala v postopku revizije in je šlo torej za t.i. izvedeno pričo, pravico do povrnitve nadomestila plače za njeno odsotnost z dela v višini 50,85 EUR na podlagi 242. člena ZPP v zvezi z 12. in 13. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ga je v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDSS-1 dolžan povrniti toženec.
Solidarna obveznost pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožnikov. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba tožnika, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Sklep o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu dolžniku, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - zavrnitev predloga - pogoji za oprostitev plačila takse - trditveno in dokazno breme - nezmožnost plačila taks
Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstva za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. V danem primeru bi tožeča stranka morala trditi in dokazati, da ni zmožna plačila sodne takse v odmerjeni višini. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka svojega bremena ni zmogla.
uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - gospodarski spor majhne vrednosti - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - vezanost sodišča na trditveno podlago
Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. Sodišče torej v razlogih sodbe o vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Pri protispisnosti gre za napako povsem tehnične narave.
Sodišče prve stopnje je na podlagi 7. člena ZPP vezano na trditveno podlago tožeče in tožene stranke in zato ne sme soditi mimo trditvene podlage ene ali druge stranke, pri čemer mora vsaka stranka na podlagi 212. člena ZPP navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve zakona, vendar še niso vložile zahteve za pravico po ZPIZ-1, lahko pravico po ZPIZ-1 sicer uveljavijo tudi po 1. 1. 2013, vendar slednje ne velja za pravico do delne pokojnine, na kar je opozorilo že VDSS v sodbi Psp 163/2018. Delna pokojnina, opredeljena v 4. točki 7. člena ZPIZ-2, je definirana kot del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljenega dela. Glede na ureditev, pridobitev in uživanje delne pokojnine po 40. členu ZPIZ-2 je povsem pravilno, da se lahko v skladu s četrtim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 ta pokojnina odmeri izključno po določbah ZPIZ-2. Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, uveljavljeno do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - dostopna pot - dovozna pot - merila - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - poseg v lastninsko pravico
Pomen (teža) meril za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 (ta merila niso določena taksativno) je odvisen od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.
ZDSS-1 člen 63, 72.. ZZVZZ člen 9, 9/1, 9/1-6, 81, 81/2, 81/2-2, 82.
začasna nezmožnost za delo - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
V kolikor predsodno pravno varstvo ni izčrpano, ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, kot pravilno poudarja toženi zavod. Sodišče bi zato moralo tožbo v izpodbijanem delu kot nedopustno zavreči, saj tožnik zoper oceno osebnega zdravnika ni izkoristil pravnih možnosti iz 81. in 82. člena ZZVZZ.