pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - dostopna pot - dovozna pot - merila - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - poseg v lastninsko pravico
Pomen (teža) meril za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 (ta merila niso določena taksativno) je odvisen od konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera.
MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTANOVE - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00048304
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 66, 67, 67/3, 71.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - prisilni ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - shizofrenija - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa
Brez ustreznega zdravljenja bi se bolezenskega simptomatika in hudi občutki ogroženosti stopnjevali. To pa bi lahko predstavljalo hudo ogroženost zdravja pridržane osebe, pa tudi zdravja in življenja drugih, saj je zaradi občutkov ogroženosti z avtom že brezglavo bežala po cesti in nevarno prehitevala. Da bi se uvedla ustrezna antipsihotična terapija in dosegel zaželeni učinek ter da bi paranoidna simptomatika začela izzvenevati, je potrebno obdobje dveh tednov. Milejše oblike pomoči pa v tem trenutku ne pridejo v poštev, ker je pridržana oseba zaradi občutka ogroženosti nekritična in ne bi zmogla ustrezno sodelovati pri zdravljenju ter se držati navodil.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - tajno delovanje - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup spolne storitve - pravice osumljenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - izjava osumljenca - izzivanje kriminalne dejavnosti
1. Izvajanje ukrepa (tudi) z odkupom spolne storitve od žrtev tovrstnega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča nedvomno pomeni nedopusten poseg v ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve, najmanj poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS). Dopustitev tajnega delovanja na način, da tajni delavec uporabi (kupi) spolno storitev od žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, je v nasprotju z 11. členom Direktive 211/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.4.2011, ki določa ukrepe pomoči in podpore žrtvi. Drugi odstavek 11. člena Direktive določa, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi zagotovijo, da sta osebi zagotovljeni pomoč in podpora takoj, ko pristojni organi utemeljeno sumijo, da je bilo zoper njo storjeno katerokoli izmed kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi. Odkup spolne storitve ni pomenil zakonit pravni promet, ampak je šlo za pogodbo o odkupu spolne storitve, ki je bila za državo (ki jo je predstavljal tajni delavec oz. policija) prepovedana in zato nična (prvi in drugi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na navedeno ni dvoma, da je bilo z ukrepom tajnega delovanja na način, da je tajni delavec od žrtev odkupil spolno storitev, nedopustno poseženo v pravice oseb, ki niso bile osumljenci (osmi odstavek 155.a člena ZKP).
2. Glede prikritega delovanja tajnih delavcev in vpisovanja izjav osumljenca v poročilo o tajnem delovanju ne gre za kršitev privilegija zoper samoobtožbo, ampak za vprašanje, ali je šlo s strani tajnega delavca za tako delovanje oz. delovanje take intenzitete, da je vplivalo na svobodno voljo osumljenca pri dajanju izjav. Gre torej za pravico do poštenega postopka in ta (kot tudi privilegij zoper samoobtožbo), ni kršena, če npr. ni bilo pritiska na osumljenca, naj poda posamezne izjave oz. če so bile izjave podane kot v običajnem pogovoru med udeleženci kaznivega dejanja. Pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov seveda gre za poseg v človekove oz. ustavne pravice osumljenca, vendar so ti posegi dopustni pod predpisanimi pogoji. Med drugim, pogojem, da tajni delavec pri tem ne izziva kriminalne dejavnosti. Na tako izzivanje je mogoče sklepati tudi iz medsebojnih pogovorov, zato je še kako smiselno, da je vsebina teh navedena v poročilu o tajnem delovanju. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo uveljavlja pritožnik (zaradi kršitve obtoženčeve pravice iz 29. člena Ustave), ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048081
ZPP člen 224. ZD člen 210. ZZZDR člen 124, 126. DZ člen 185. OZ člen 550, 550/1, 564. ZN člen 3.
pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - odplačno razpolaganje - dolžnost preživljanja staršev - pogodba v obliki notarskega zapisa - prava pogodbena volja - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - izročilna pogodba - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Med pravdnima strankama je sporno, ali je pogodba, ki jo je tožnica sklenila z zapustnico, odplačna ali ne. Gre za vprašanje dejanske narave, ki ga zapuščinsko sodišče ne sme rešiti samo, ampak mora stranke napotiti na pravdo. Za odgovor na to vprašanje je namreč treba ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, kar terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ker je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ima pravni učinek javne listine, zato velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), vendar je ta domneva izpodbojna. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da pri notarskih zapisnih ne sme biti nikoli dvoma o pravnem značaju sklenjenega pravnega posla in o vsebini izražene pogodbene volje.
Sporna pogodba je po svoji vsebini in namenu dejansko pogodba o preužitku, ki je odplačen pravni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00048497
ZLNDL člen 2, 2/1, 7. SPZ člen 9, 43, 43/2.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - družbena lastnina - pravica uporabe - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - provizorij - gradnja garaže - garaža kot pomožni objekt - prenos pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - vpis v zemljiški knjigi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prenos lastninske pravice - domneva dobre vere - dokazno breme - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - nedovoljene pritožbene novote - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ker gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, odsotnost vpisa v zemljiški knjigi ni relevantna. Ključno je, kdo je bil v trenutku uveljavitve ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe. Pravica uporabe se je ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico, zato je lahko z garažo prosto razpolagala in jo prodala.
pripor - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - prima facie dokaz
Da bi domnevna nepravilnost pri pridobitvi določenega dokaza vplivala na obstoj utemeljenega suma, bi morala biti tako jasno izkazana, da bi bilo na prvi pogled očitno, da je pridobljeni dokaz nezakonit, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prejemnik premoženjske koristi - obrazložitev sklepa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - zakonita in dobroverna posest - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - sporni mejni svet - posestno stanje - izvrševanje posesti - načelo vestnosti in poštenja - dogovor o poteku meje
Pri institutu priposestvovanja je treba upoštevati tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnost ter vestnost in poštenje).
ZGD-1 člen 512, 513, 515, 515/1. ZPP člen 274, 274/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik in poslovodna oseba - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrženje predloga - pravni interes delničarja ali družbenika - pomanjkanje pravnega interesa
Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.
V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP se pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, lahko popravijo s posebnim sklepom. Takšen sklep o popravi sodbe se torej izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do takšne situacije v obravnavani zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje si je namreč z izpodbijanim sklepom (že drugič) prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se je dejansko ujemala z izvirnikom. Glede na to, da se je torej zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujemal s pisno izdelano sodbo, pa je sodišče prve stopnje popravni sklep izdalo v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP, saj je popravilo izvirnik, ne pa pisno izdelane sodbe.
motenje posesti - aktivna legitimacija - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - posredna posest - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Sodišče prve stopnjese v izpodbijanem sklepu ni izreklo o ugovoru pravočasnosti tožbe. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati le v predpisanih rokih iz 32. člena SPZ. Če sta tožnika rok za tožbo zamudila, bi jo sodišče moralo brez nadaljnjega zavreči, tožnika pa do njenega vsebinskega obravnavanja ne bi bila upravičena.
verjetnost obstoja denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine po začetku postopka - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.