zavarovanje dokazov pred pravdo - samovoljen poseg v nepremičnino - nemogoča izvedba dokaza
Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
Toženka ni podala nobenih konkretnih trditev glede narave napak na prejetem blagu in kako ter kdaj jih je grajala. Zato njenih ugovorov ni mogoče upoštevati.
Stranka mora kršitev določb postopka, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, uveljavljati takoj ko je to mogoče, sicer se nanje ne more sklicevati v pritožbi.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prejemnik premoženjske koristi - obrazložitev sklepa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00046699
ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171.
regresna pravica zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - področje strojev in opreme - zaščitna oprema - protipravno ravnanje delodajalca - soprispevek delavca - vmesna sodba
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2,19, 19/1, 30, 48.. ZS člen 103, 103/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
Iz vsebine dolžnikovih navedb je sicer res mogoče razbrati, da del terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje, zanj očitno ni sporen. Vendar je potrebno upoštevati, da se v obravnavanem primeru vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem izvršilno sodišče (niti prve niti druge stopnje) ni pristojno presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka, zato opravi zgolj formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Izvršilno sodišče tako v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku ne more (delno) 'priznati' njegove terjatve, temveč je to v celoti prepuščeno pristojnemu sodišču v kontradiktornem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP se pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, lahko popravijo s posebnim sklepom. Takšen sklep o popravi sodbe se torej izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do takšne situacije v obravnavani zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje si je namreč z izpodbijanim sklepom (že drugič) prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se je dejansko ujemala z izvirnikom. Glede na to, da se je torej zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujemal s pisno izdelano sodbo, pa je sodišče prve stopnje popravni sklep izdalo v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP, saj je popravilo izvirnik, ne pa pisno izdelane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00048497
ZLNDL člen 2, 2/1, 7. SPZ člen 9, 43, 43/2.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - družbena lastnina - pravica uporabe - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - provizorij - gradnja garaže - garaža kot pomožni objekt - prenos pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - vpis v zemljiški knjigi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prenos lastninske pravice - domneva dobre vere - dokazno breme - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - nedovoljene pritožbene novote - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ker gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, odsotnost vpisa v zemljiški knjigi ni relevantna. Ključno je, kdo je bil v trenutku uveljavitve ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe. Pravica uporabe se je ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico, zato je lahko z garažo prosto razpolagala in jo prodala.
motenje posesti - aktivna legitimacija - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - posredna posest - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Sodišče prve stopnjese v izpodbijanem sklepu ni izreklo o ugovoru pravočasnosti tožbe. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati le v predpisanih rokih iz 32. člena SPZ. Če sta tožnika rok za tožbo zamudila, bi jo sodišče moralo brez nadaljnjega zavreči, tožnika pa do njenega vsebinskega obravnavanja ne bi bila upravičena.
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - tajno delovanje - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup spolne storitve - pravice osumljenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - izjava osumljenca - izzivanje kriminalne dejavnosti
1. Izvajanje ukrepa (tudi) z odkupom spolne storitve od žrtev tovrstnega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča nedvomno pomeni nedopusten poseg v ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve, najmanj poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS). Dopustitev tajnega delovanja na način, da tajni delavec uporabi (kupi) spolno storitev od žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, je v nasprotju z 11. členom Direktive 211/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.4.2011, ki določa ukrepe pomoči in podpore žrtvi. Drugi odstavek 11. člena Direktive določa, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi zagotovijo, da sta osebi zagotovljeni pomoč in podpora takoj, ko pristojni organi utemeljeno sumijo, da je bilo zoper njo storjeno katerokoli izmed kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi. Odkup spolne storitve ni pomenil zakonit pravni promet, ampak je šlo za pogodbo o odkupu spolne storitve, ki je bila za državo (ki jo je predstavljal tajni delavec oz. policija) prepovedana in zato nična (prvi in drugi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na navedeno ni dvoma, da je bilo z ukrepom tajnega delovanja na način, da je tajni delavec od žrtev odkupil spolno storitev, nedopustno poseženo v pravice oseb, ki niso bile osumljenci (osmi odstavek 155.a člena ZKP).
2. Glede prikritega delovanja tajnih delavcev in vpisovanja izjav osumljenca v poročilo o tajnem delovanju ne gre za kršitev privilegija zoper samoobtožbo, ampak za vprašanje, ali je šlo s strani tajnega delavca za tako delovanje oz. delovanje take intenzitete, da je vplivalo na svobodno voljo osumljenca pri dajanju izjav. Gre torej za pravico do poštenega postopka in ta (kot tudi privilegij zoper samoobtožbo), ni kršena, če npr. ni bilo pritiska na osumljenca, naj poda posamezne izjave oz. če so bile izjave podane kot v običajnem pogovoru med udeleženci kaznivega dejanja. Pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov seveda gre za poseg v človekove oz. ustavne pravice osumljenca, vendar so ti posegi dopustni pod predpisanimi pogoji. Med drugim, pogojem, da tajni delavec pri tem ne izziva kriminalne dejavnosti. Na tako izzivanje je mogoče sklepati tudi iz medsebojnih pogovorov, zato je še kako smiselno, da je vsebina teh navedena v poročilu o tajnem delovanju. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo uveljavlja pritožnik (zaradi kršitve obtoženčeve pravice iz 29. člena Ustave), ni podana.
pripor - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - prima facie dokaz
Da bi domnevna nepravilnost pri pridobitvi določenega dokaza vplivala na obstoj utemeljenega suma, bi morala biti tako jasno izkazana, da bi bilo na prvi pogled očitno, da je pridobljeni dokaz nezakonit, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
Upnik z začasno odredbo predlaga, da se dolžniku kot manjšinskemu družbeniku prepove sklicati in izvesti skupščino družbe, kar utemeljuje s tem, da ščiti svoj položaj in zakonitost poslovodstva. Vendar zavarovanje terjatve po 99. členu SPZ v predmetni zadevi ni mogoče, saj se upnikova zahteva ne nanaša na varstvo lastninske pravice. Uporaba analogije, ki bi varstvo po 99. členu SPZ razširila tudi na tovrstne primere, pa ob upoštevanju pozitivne razlage citirane zakonske določbe, ni mogoča. Tudi sicer je takšen zahtevek v nasprotju s temelji korporacijskega prava, saj bi prišlo do nedopustne situacije, ko bi družba oziroma poslovodstvo družbeniku onemogočalo izvrševanje pravic, ki jih ima kot imetnik poslovnega deleža.
sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Ker iz zemljiškoknjižnih podatkov za navedeni nepremičnini izhaja, da zaznamba predmetne izvršbe učinkuje od dne 17. 4. 2018, vknjižba lastninske pravice na vložnika ugovora pa od dne 14. 5. 2019, je v zvezi s tema nepremičninama izkazano nasledstvo glede predmeta izvršbe. Vlagatelju ugovora je zato glede teh dveh nepremičnin v predmetnem postopku potrebno zagotoviti položaj stranke, saj bo glede na določbo drugega odstavka 170. člena ZIZ izvršbo na navedena predmeta moral dopustiti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je tožnica 13. 12. 2016 in 19. 12. 2016 direktorici tožene stranke sama predlagala spremembo zaposlitve, da je 21. 12. 2016 pisno izjavila, da pristaja na sporazumni dogovor o premestitvi na delovno mesto "diplomirana medicinska sestra - operacijska medicinska sestra" in da sta se stranki v sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 10. 2018 dogovorili o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016, in ne tiste z dne 28. 12. 2015, pravilno zaključilo, da sta imeli stranki v decembru 2016 voljo za spremembo tožničinega delovnega mesta in da sta s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2016 izrazili voljo, da ta pogodba nadomesti predhodno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 12. 2015.
uporaba tujega prava - zakonske zamudne obresti - italijansko pravo - italijansko procesno pravo - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je glede glavnice in stroškov sklep o izvršbi identičen s prvim odstavkom izreka sodbe (VII. točka izreka sodbe). S slednjim je bilo dolžniku naloženo plačilo glavnice z obrestmi po zakoniti obrestni meri od 21. 3. 2017 dalje do celotnega plačila. Pravilno je povzelo stališče upnika, da so se po sodbi računale zamudne obresti na podlagi četrtega stavka 1284. člena CC, ki določa za primer, ko stranke niso ugotovile (določile) obrestne mere, je od trenutka, ko je sprožen sodni postopek (vložen sodni zahtevek), obrestna mera enaka kot mera na podlagi specialne zakonodaje, ki se nanaša na zamude pri plačilu v komercialnih transakcijah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Toženka je tožniku odpoved podala iz poslovnega razloga, opredeljenega v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer zaradi zaprtja igralnega salona A. S tem je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, saj, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (čemur tožnik niti ne oporeka), dela pomočnika vodje igralnega salona ni več potrebovala, ne v igralnem salonu A., ki ga je zaprla, ne v igralnem salonu E., v katerem je to delo (že ves čas) opravljal drug delavec B.B.