pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - beseda strank - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvirnik in pisni odpravek sodbe - sklep o popravi sodbe - vodenje glavne obravnave
Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke.
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu procesnemu udeležencu. Slednjega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je pritrditi zagovornici, ko pogreša argumentacijo teh odločilnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00046699
ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171.
regresna pravica zavoda - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - področje strojev in opreme - zaščitna oprema - protipravno ravnanje delodajalca - soprispevek delavca - vmesna sodba
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.
Okrajna državna tožilka je dne 21. 5. 2021 podala predlog, da se zoper obdolženko pripor podaljša in sicer iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V nasprotju s tem predlogom je sodišče prve stopnje pripor zoper obdolženko podaljšalo iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in v obrazložitev sklepa tudi povzelo, da je državni tožilec obrazložil utemeljen sum, neogibno potrebnost in sorazmernost pripora ter tudi obdolženkino ponovitveno nevarnost.
pripor - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - prima facie dokaz
Da bi domnevna nepravilnost pri pridobitvi določenega dokaza vplivala na obstoj utemeljenega suma, bi morala biti tako jasno izkazana, da bi bilo na prvi pogled očitno, da je pridobljeni dokaz nezakonit, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (gre za stanje po pretresu možganov, udarninsko - raztrganinsko rano na desni podlahti in glavi ter posttravmatsko stresno motnjo).
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2,19, 19/1, 30, 48.. ZS člen 103, 103/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - stvarna pristojnost sodišča - izključna stvarna in krajevna pristojnost za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine
Iz vsebine dolžnikovih navedb je sicer res mogoče razbrati, da del terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje, zanj očitno ni sporen. Vendar je potrebno upoštevati, da se v obravnavanem primeru vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem izvršilno sodišče (niti prve niti druge stopnje) ni pristojno presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka, zato opravi zgolj formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Izvršilno sodišče tako v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku ne more (delno) 'priznati' njegove terjatve, temveč je to v celoti prepuščeno pristojnemu sodišču v kontradiktornem pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
motenje posesti - aktivna legitimacija - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - posredna posest - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Sodišče prve stopnjese v izpodbijanem sklepu ni izreklo o ugovoru pravočasnosti tožbe. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati le v predpisanih rokih iz 32. člena SPZ. Če sta tožnika rok za tožbo zamudila, bi jo sodišče moralo brez nadaljnjega zavreči, tožnika pa do njenega vsebinskega obravnavanja ne bi bila upravičena.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev solastniškega deleža - nova stvar - dajatveni zahtevek - verzija - delitev dediščine - dedni dogovor - adaptacija nepremičnine
Z adaptacijo hleva ni bila spremenjena substanca nepremičnine, temveč so ta vlaganja zgolj povečala njeno kakovost, funkcionalnost in vrednost. Ni šlo za tako obsežna in pomembna dela, da bi zaradi tega prvotni objekt v pretežnem delu prenehal obstajati. Nenazadnje se je ta adaptacija nanašala zgolj na določen del stavbe, tožnica pa uveljavlja svoja solastninska upravičenja na celotni nepremičnini.
Dedinji sta si ustrezno (vrednostno) razdelili zapustnikovo premoženje z dednim dogovorom, upoštevaje vse izboljšave in dograditve, ki so bile do tedaj izvedene. Brez predhodnega izpodbitja tega dednega dogovora tožnica ne more uspešno zatrjevati, da je dediščina, ki jo je prejela druga dedinja, vredna več oziroma da je v tem delu šlo za neutemeljen premik premoženja, zaradi česar je slednja neupravičeno obogatena, tožnica pa prikrajšana.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - prejemnik premoženjske koristi - obrazložitev sklepa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih okoliščin o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja mora biti torej jasno razvidno, da je sodišče opravilo (ponovno) presojo in na podlagi česa jo je opravilo, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
V skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP se pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, lahko popravijo s posebnim sklepom. Takšen sklep o popravi sodbe se torej izda le, kadar je podana neskladnost med izrekom pisno izdelane sodbe in izvirnikom, pri čemer do takšne situacije v obravnavani zadevi ni prišlo. Sodišče prve stopnje si je namreč z izpodbijanim sklepom (že drugič) prizadevalo popraviti izrek pisno izdelane sodbe, katera se je dejansko ujemala z izvirnikom. Glede na to, da se je torej zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujemal s pisno izdelano sodbo, pa je sodišče prve stopnje popravni sklep izdalo v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP, saj je popravilo izvirnik, ne pa pisno izdelane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00046756
ZGD-1-UPB3 člen 98, 98/2.. ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 41, 41/1.. ZPP-UPB3 člen 82, 82/1, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na podlagi verodostojne listine - skupno zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pooblastilo zastopnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik ima dva zakonita zastopnika, ki družbo zastopata skupno (drugi odstavek 98. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). To pa pomeni, da eden izmed zakonitih zastopnikov nima upravičenja za samostojno zastopanje in v postopku sam za družbo tudi ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Ugovor zoper sklep o izvršbi bi tako v konkretnem primeru morala vložiti (podpisati) oba zakonita zastopnika, čemur pa ni bilo zadoščeno. Ker sodišče prve stopnje te pomanjkljivosti v fazi odločanja o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti ni odpravilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.
plačilo stroškov postopka - stroški hrambe zaseženega vozila - stroški vleke vozila - nujna zadeva - izvršitev sodbe
Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.
ZPP člen 8.. ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.. ZDR člen 11, 11/1.
zavrženje tožbe - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - potek roka
Dokler (delovno) razmerje še traja, delavec lahko na podlagi tretjega odstavka 17. člena in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje preneha, pa lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik ta rok zamudil.
Toženak je dokazala, da je tožnik: - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje na območju Policijske postaje K. bodisi od voznikov E. iz Severne Makedonije bodisi od partnerke L.L. tedensko prevzemal še neugotovljeno število potnih listin tujcev tretjih držav in nato na mejnem prehodu M. v potne listine, vedoč da tujci meje ne prehajajo, vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole mejnega prehoda N., nato pa tako žigosane potne listine bodisi sam bodisi preko L.L. izročil voznikom E., s čimer je bilo tujcem omogočeno, da lahko navidezno zakonito prebivajo na ozemlju Republike Slovenije in v drugih državah Schengenskega območja, ter - v obdobju najmanj od 16. 5. 2019 dalje kot višji policist vodja izmene na Postaji mejne policije M. po prejemu denarne nagrade od voznikov avtobusnega potniškega prometa E. v potne listine tujcev tretjih držav vtisnil vstopni in izstopni žig mejne kontrole M. ali N., kar je uradno dejanje, ki ga ne bi smel opraviti, ker tujci za prebivanje na območju Republike Slovenije ne izpolnjujejo pogojev, saj Schengenskega območja niso zapustili po poteku 90‑dnevnega prebivanja .Zato je izredna odpoved, podana iz razloga, določenega v 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zakonita.
Podatki v evidenci DNK preiskav, pridobljeni na podlagi vzorca sline obdolženca iz leta 2003, so bili zakonito hranjeni in jih je bilo dopustno uporabiti za preiskavo bioloških sledi, najdenih na kraju kaznivega dejanja, storjenega leta 2015, glede na vse kasnejše izrečene obsodilne sodbe v obdobju od 2003 do 2015, zaradi katerih se je čas hrambe DNK vzorca veljavno podaljševal.