CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00056647
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka III.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti - civilna kazen
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00046692
SPZ člen 48. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 7, 8, 184, 184/3, 212, 213, 214, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v kmetijo - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitev - verzijski zahtevek - izvajanje dokazov - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena in dokazna podlaga - navedba pravno pomembnih dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga upnika - materialno procesno vodstvo in njegove meje - neupravičena pridobitev - specialni predpis - nesklepčen tožbeni zahtevek - večvrednost nepremičnine - nesporna dejstva
Tožnik zahteva povrnitev vlaganj oziroma stroškov investicij v sporne nepremičnine, pri tem pa ne navaja, zakaj bi bili toženci obogateni, niti ne trdi, da se je vrednost nepremičnin z njegovimi vlaganji kakorkoli povečala in bi v tem smislu večvrednost nepremičnin predstavljala obogatitev na strani tožencev kot lastnikov nepremičnin. Za zahtevek, kot ga uveljavlja tožnik, tako ni pravne podlage. Na nesklepčnost tožbenega zahtevka v tem delu so toženci opozorili že v odgovoru na tožbo, kasneje pa so še natančneje opredelili, zakaj menijo, da zahtevek ni sklepčen.
Kljub navedenemu tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, trditev v tej smeri ni dopolnil. Sodišče prve stopnje tožnika glede na tako jasno opozorilo nasprotne stranke o nesklepčnosti zahtevka, samo ni bilo dolžno še na to posebej opozarjati.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - zakonita in dobroverna posest - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - sporni mejni svet - posestno stanje - izvrševanje posesti - načelo vestnosti in poštenja - dogovor o poteku meje
Pri institutu priposestvovanja je treba upoštevati tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnost ter vestnost in poštenje).
spor majhne vrednosti - nepristop na narok - sodba na podlagi pripoznave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec na dne 2. 3. 2021 opravljeni narok za glavno obravnavo ni pristopil, čeprav je bil nanj pravilno vabljen in ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, in ker je bil na posledice izostanka opozorjen tudi v vabilu na narok, je sodišče na podlagi določila tretjega odstavka 454. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke ugodilo (sodbo na podlagi pripoznave), ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
vlaganja v nepremičnino - pridobitev solastniškega deleža - nova stvar - dajatveni zahtevek - verzija - delitev dediščine - dedni dogovor - adaptacija nepremičnine
Z adaptacijo hleva ni bila spremenjena substanca nepremičnine, temveč so ta vlaganja zgolj povečala njeno kakovost, funkcionalnost in vrednost. Ni šlo za tako obsežna in pomembna dela, da bi zaradi tega prvotni objekt v pretežnem delu prenehal obstajati. Nenazadnje se je ta adaptacija nanašala zgolj na določen del stavbe, tožnica pa uveljavlja svoja solastninska upravičenja na celotni nepremičnini.
Dedinji sta si ustrezno (vrednostno) razdelili zapustnikovo premoženje z dednim dogovorom, upoštevaje vse izboljšave in dograditve, ki so bile do tedaj izvedene. Brez predhodnega izpodbitja tega dednega dogovora tožnica ne more uspešno zatrjevati, da je dediščina, ki jo je prejela druga dedinja, vredna več oziroma da je v tem delu šlo za neutemeljen premik premoženja, zaradi česar je slednja neupravičeno obogatena, tožnica pa prikrajšana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00048497
ZLNDL člen 2, 2/1, 7. SPZ člen 9, 43, 43/2.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - družbena lastnina - pravica uporabe - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradbeno dovoljenje - provizorij - gradnja garaže - garaža kot pomožni objekt - prenos pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - vpis v zemljiški knjigi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prenos lastninske pravice - domneva dobre vere - dokazno breme - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - nedovoljene pritožbene novote - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ker gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, odsotnost vpisa v zemljiški knjigi ni relevantna. Ključno je, kdo je bil v trenutku uveljavitve ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe. Pravica uporabe se je ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico, zato je lahko z garažo prosto razpolagala in jo prodala.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - zavarovalno kritje - dokazno breme zavarovalnice - izključitev zavarovalnega kritja
Določila 1. člena Splošnih pogojev, kot sestavnega dela Pogodbe o AO+ zavarovanju in kot upoštevno materialnopravno podlago, ki v konkretnem primeru, kjer tožnik od toženca kot zavarovalnice, s katero je tožnikov delodajalec imel sklenjeno za motorno vozilo Pogodbo o AO+ zavarovanju, zahteva povrnitev škode zaradi v prometni nezgodi s tem vozilom utrpelih telesnih poškodb, izključuje uporabo 171. in 185. člena OZ.
Že po pogodbenem določilu je za ugovor (delne) izključitve zavarovalnega kritja trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice (toženca).
Iz zgolj pavšalnih glede navedb izhaja zaključek, da toženec svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z ugovorom izključitve zavarovalnega kritja ni zmogel.
verjetnost obstoja denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine po začetku postopka - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - ravnanje v skladu s pravili stroke - trditveno in dokazno breme - smučanje - otroci s posebnimi potrebami
Pri odgovornosti na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ je trditveno in dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal tako, kot je treba, na delodjalcu oz. tožencu.
Toženec bi se tako lahko razbremenil odgovornosti, če bi dokazal, da so delavci zavarovanke pri izvajanju učenja smučanja tožnika v okviru šole v naravi ravnali tako, kot jim to nalagajo v primeru ravnanja z otroci s posebnimi potrebami, kakršne je imel tožnik, pravila pedagoške stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048081
ZPP člen 224. ZD člen 210. ZZZDR člen 124, 126. DZ člen 185. OZ člen 550, 550/1, 564. ZN člen 3.
pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - odplačno razpolaganje - dolžnost preživljanja staršev - pogodba v obliki notarskega zapisa - prava pogodbena volja - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - izročilna pogodba - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Med pravdnima strankama je sporno, ali je pogodba, ki jo je tožnica sklenila z zapustnico, odplačna ali ne. Gre za vprašanje dejanske narave, ki ga zapuščinsko sodišče ne sme rešiti samo, ampak mora stranke napotiti na pravdo. Za odgovor na to vprašanje je namreč treba ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, kar terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ker je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ima pravni učinek javne listine, zato velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), vendar je ta domneva izpodbojna. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da pri notarskih zapisnih ne sme biti nikoli dvoma o pravnem značaju sklenjenega pravnega posla in o vsebini izražene pogodbene volje.
Sporna pogodba je po svoji vsebini in namenu dejansko pogodba o preužitku, ki je odplačen pravni posel.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
pripor - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - prima facie dokaz
Da bi domnevna nepravilnost pri pridobitvi določenega dokaza vplivala na obstoj utemeljenega suma, bi morala biti tako jasno izkazana, da bi bilo na prvi pogled očitno, da je pridobljeni dokaz nezakonit, kar pa v predmetni zadevi ni izkazano.
zavarovanje dokazov pred pravdo - samovoljen poseg v nepremičnino - nemogoča izvedba dokaza
Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.
plačilo stroškov postopka - stroški hrambe zaseženega vozila - stroški vleke vozila - nujna zadeva - izvršitev sodbe
Po pravnomočnosti sodbe obdolženi ne more več vplivati na to, kdaj bo odrejeno uničenje vozila, zato ne more nositi stroškov, ki so nastali zaradi neažurnega ravnanja sodišča.
To, da se po preteku roka 15 dni pisanje pusti v strankinem hišnem predalčniku, je namenjeno zgolj večji možnosti dejanske seznanitve stranke s pisanjem.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - pravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta
Prav ima pritožba, da pritožbeno sporni znesek ni 44.168,97 EUR kolikor je tudi celotna vrednosti spornega predmeta, saj je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5. 3. 2021 delno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Vendar je s strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v znesku 939,00 EUR kljub temu pravilna, saj znaša sodna taksa za pritožbeni postopek v skladu s tarifno št. 1121 ZST-1 ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 45.000,00 EUR – 939,00 EUR (ali 3 x 313,00 EUR).
Zviševanje vrednosti vozila zaradi opravljenega tehničnega pregleda je zaradi boljše ocene stanja vozila in posledično manjše amortizacije utemeljeno in skladno s splošnimi pogoji.
Pravilna je odločitev o upoštevanju vrednosti rešenih delov v amortizirani višini na dan ugotavljanja višine škode (na dan izdelave ekspertize), saj gre za odločitev, ki je skladna s splošnimi pogoji.
Zavarovalne vrednosti vozila, od katere se odšteva amortizacija zaradi starosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja vozila po stanju vozila pred nesrečo, pravdni stranki nista z ničemer problematizirali oziroma je to vrednost ob sklicevanju na splošne pogoje izpostavljala celo sama toženka, zato je že na podlagi pravilne uporabe pogodbenega materialnega prava (splošnih pogojev) mogoč zaključek, da je vrednost vozila v času ugotavljanja škode (v času izdelave izvedenskega mnenja) enaka vrednosti v času nastanka škode.
Uporaba drugega odstavka 943. člena OZ je utemeljena le v primerih, ko zavarovalnica (izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka) izkaže obstoj posebnih okoliščin, da škode ni bilo mogoče ugotoviti prej kot s posredovanjem izvedenca v pravdi. Gre za trditveno in dokazno breme toženke, ki ga toženka v konkretni pravdi ni zmogla.