DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046833
DZ člen 151, 151/4.
začasna odredba v družinskih sporih - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vpis v šolo - otrok s posebnimi potrebami - varstvo koristi otroka
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Skladno s subjektivnim kriterijem se za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožnik nastopa fizična oseba (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, saj tožnik od tožene stranke zahteva plačilo tožniku odstopljene terjatve, obravnavani spor ni gospodarski spor.
ZPP člen 81, 274, 181.. ZDSS-1 člen 6, 47.. ZSPJS člen 42.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - procesna nesposobnost
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-249/10 naložilo nasprotnemu udeležencu, da v roku dveh let od objave v uradnem listu (to je bilo 13. 4. 2012) odpravi ugotovljena neskladja z ustavo v 1. do 10. odstavku 42. člena ZSPJS in 2. členu Zakona o spremembi ZSPJS. Ker nasprotni udeleženec tega ni storil, skuša predlagatelj doseči ugotovitev, da Aneks št. 10 h KPJS iz leta 2017 in Aneks št. 12 h KPJS iz leta 2018 nista veljavna. Le v tem delu bi po pravilnem opozorilu pritožbe po vsebini načeloma lahko šlo za kolektivni delovni spor iz 6. člena ZDSS-1 (o veljavnosti kolektivne pogodbe), vendar pa tega ni možno doseči v sporu zoper nasprotnega udeleženca, ki ni stranka kolektivne pogodbe in tudi sicer ne more biti nasprotni udeleženec tovrstnega kolektivnega delovnega spora (47. člen ZDSS-1). Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da bi bilo možno v kolektivnem delovnem sporu s predlogom zoper nasprotnega udeleženca (ker ni odpravil navedenega neskladja) doseči ugotovitev, da sta aneksa h KPJS neveljavna. Poleg tega ne v kolektivnem ne v kakšnem drugem sporu ni sodnega varstva za ugotovitev dejstva, da neskladje z ustavo ni bilo odpravljeno. Zato je sodišče predlog pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - neobveščanje delavca o izostanku
Po pravilni oceni sodišča prve stopnje tožnik ni z ničemer dokazal, da bi bil v spornem času bolan oziroma v samoizolaciji, s svojim nepojasnjenim izostankom je docela kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1), pri čemer pa je spreminjal tudi že same navedbe o tem, koga in kdaj naj bi obvestil o izostanku, zaradi česar ga je sodišče ocenilo kot toliko manj verodostojnega.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - trajnejša nelikvidnost - obstoj terjatve - terjatev iz naslova ddv - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - ustavna pritožba
Obstoj izvršilnega naslova ni procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka na upnikov predlog, kaj šele izčrpanost prav vseh pravnih sredstev.
O terjatvi upnice iz naslova plačila DDV je pravnomočno odločeno. Dejstvo, da je pritožnica leta 2018 vložila Ustavno pritožbo, o kateri Ustavno sodišče še ni odločilo, ni pravno odločilno. Stečajno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti sodbe, s katero je odločeno o terjatvi.
pogodba o leasingu - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je ustrezna pravna podlaga tožbenega zahtevka določba (tretjega odstavka) 117. člena OZ v zvezi z določilom sedme alineje točke VII.1.2. Splošnih pogojev. Leasingojemalec po prevzemu predmeta leasinga prevzame tudi rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da kraja predmeta leasinga sama po sebi ni pomenila razloga za prenehanje Pogodbe. Na mesto odtujenega vozila bi stopila zavarovalnina, katere namen je, da oškodovanca postavi v položaj, kot da do škodnega dogodka (kraje) ne bi prišlo. V obravnavani zadevi pa zaradi toženčeve opustitve obveznosti zavarovanja pred krajo tega položaja ni bilo mogoče vzpostaviti.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti od alkohola - napotitev na zdravljenje
Namen ukrepov za preprečevanje nasilja v družini je takoj zaščiti žrtve pred nasiljem ter jim na ta način olajšati pot do trajnejših rešitev, npr. s sprožitvijo ustreznih postopkov za ureditev razmerij. Ni pa domet ukrepov po 19. členu ZPND ureditev vseh spornih razmerij med udeleženci postopka.
Tudi za podaljšanje ukrepov, ki jih izreče sodišče povzročitelju nasilja na podlagi 19. člena ZPND, mora biti izkazano tako ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen ZPND, poleg tega pa še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
Pri napotitvi povzročitelja nasilja v razne programe po 19.a členu ZPND ne gre za kršitelju izrečeno prepoved ali zapoved določenega ravnanja, ki bi v primeru kršitve zahtevala sankcioniranje.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - skrajna sila - dokazi za utemeljen sum
Vendar pa zagovornica utemeljeno opozarja, da je obdolženec v zagovoru zatrjeval tudi, da se je za vožnjo motornega vozila kljub začasnemu odvzemu vozniškega dovoljenja odločil zato, ker se je zelo slabo počutil in doma ni imel več zdravil, zaradi česar se je zbal za svoje zdravje in življenje in se odpeljal proti Zdravstvenemu domu L., ker je ocenil, da bo zlo, ki bo nastalo z vožnjo, manjše od zla, ki je grozilo njegovemu zdravju, s čimer je smiselno zatrjeval ravnanje v skrajni sili po 32. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se v postopku o prekršku smiselno uporablja na podlagi 8. člena ZP-1. Do tega dela zagovora, ki je pravno pomemben za ugotovitev odgovornosti za storjeni prekršek, pa se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe v ničemer ni opredelilo, zaradi česar so utemeljeni pritožbeni očitki, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
plačilni nalog - zavrženje ugovora - taksa za pritožbo - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je tožnikov ugovor zoper plačilni nalog zavrglo kot prepozen. Tožnik je zoper sklep o zavrženju tožbe vložil pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe ni plačal takse, mu je sodišče 15. 4. 2021 (tega datuma fikcije vročitve tožnik ne izpodbija) vročilo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbo, tožnik pa je 29. 4. 2021 zoper plačilni nalog vložil ugovor, kar je bilo prepozno. Po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 je namreč zoper plačilni nalog dopusten ugovor v 8 dneh od vročitve, po tretjem odstavku istega člena pa se ugovor zaradi zamude 8-dnevnega roka kot prepozen zavrže.
prikriti preiskovalni ukrepi - izvajanje ukrepov - tajno opazovanje - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - hudodelsko združevanje - predlog za izločitev dokazov
Zagovorniki neutemeljeno nasprotujejo sočasni odreditvi ukrepov po šestem odstavku 149.a člena, 150. členu in 151. členu ZKP. Odrejeni ukrepi se medsebojno ne izključujejo, zato ni ovire, da se ne bi izvajali sočasno. Z ukrepom prisluškovanja v konkretno določenem vozilu po 151. členu ZKP se je zbirala komunikacija osumljencev in neidentificiranih oseb v delovnem vozilu, ki so ga osumljenci uporabljali za izvrševanje kaznivih dejanj (med drugim napotki in navodila, ki jih je izvrševalcem kaznivih dejanj v delovnem vozilu podajal obtoženi C. C.). Takšne komunikacije znotraj vozila z ostalima odrejenima ukrepoma (tajno opazovanje in nadzor elektronskih komunikacij na mobilnem telefonu obtoženega A. A.) ni mogoče pridobiti. Ker pritožba izpostavlja, da življenje ljudi v predmetnem postopku ni bilo ogroženo, ter preiskovalni sodnici očita, da se do tega v odredbi ni opredelila, pritožbeno sodišče še pripominja, da ogroženost človeških življenj ni pogoj za (sočasno) odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov.
V trenutku izdane odredbe preiskovalne sodnice so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da osumljenci izvršujejo kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1. Čeprav naj bi obtoženci (tedaj osumljenci) predhodno že izvršili posamezna kazniva dejanja, to ne pomeni, da se v trenutku izdaje odredbe niso mogli hudodelsko združevati z namenom izvrševanja novih kaznivih dejanj. Očitanega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja ne utemeljujejo očitki o že izvršenih kaznivih dejanjih velike tatvine in prikrivanja, temveč ugotovitve preiskovalne sodnice, da so osumljenci še vedno aktivni, da se združujejo in delujejo v organizirani kriminalni združbi, ki ima namen izvršiti kazniva dejanja. Namen njihovega združevanja ob presoji preiskovalne sodnice seveda ni bil izvršitev kaznivih dejanj velike tatvine in prikrivanja, ki so že bila izvršena, temveč izvršitev drugih oziroma novih kaznivih dejanj.
Četudi je policija ob ukrepu tajnega opazovanja uporabila GPS napravo, to ne pomeni nezakonitega izvajanja odrejenega ukrepa. V odredbah državne tožilke je zapisano, da izvajanje ukrepa tajnega opazovanja zoper A. A. dovoljuje s ponavljajočim opazovanjem, s fotografiranjem, z video snemanjem, tako da bo osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja in aktivnosti osumljenca. Iz navedenega torej izhaja dovoljenje tožilke, da policija izvaja (tudi) tajno opazovanje s spremljanjem položaja in gibanja osumljencev, kamor po vsebini spada uporaba GPS naprav. Stališče, da bi morala biti uporaba sledilnih naprav izrecno zapisana v odredbi, je zmotno, saj so GPS naprave zgolj pripomočki za tajno opazovanje, kot je pojasnil tudi zaslišan I. I., način opazovanja, ki ga GPS naprava zasleduje, to je spremljanje položaja in gibanja, pa je bil v odredbi jasno zapisan in dovoljen.
Bistvena okoliščina je, da je pravnomočni sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi izvršilni naslov. Sam obstoj slednjega pa ne pomeni tudi prenehanja terjatve in ne onemogoča pridobitve še enega izvršilnega naslova. Vendar pa se z več izdanimi izvršilnimi naslovi za eno (isto) terjatev kaže objektivna nevarnost, da upnik doseže izvršbo zoper več (solidarno odgovornih) dolžnikov, kar lahko privede do tega, da upnik pridobi več, kot dejansko znaša njegova terjatev. Sodna praksa je zato oblikovala rešitev, skladno s katero mora sodišče, ki v zadevi odloča kasneje, upoštevati predhodno izdan izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v svoji sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je pravnomočno že zavezan prvi solidarni dolžnik – do te višine odgovarja drugi dolžnik solidarno s prvim, za morebitno obveznost nad tem zneskom pa drugi samostojno.
V zvezi z obstojem utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da ta izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki sicer še ni pravnomočen, in vseh dokazov na katerih slednji temelji in na dokazih, ki so bili dosedaj izvedeni tekom preiskave. Te dokaze je sodišče prve stopnje povzelo v točkah 8. do 15. obrazložitve izpodbijanega sklepa in glede na tam povzeto vsebino dokazov, zlasti pa glede na dejstvo, da je obdolženec v obširnem zagovoru priznal storitev očitanega mu kaznivega dejanja, zaključek sodišča prve stopnje o izkazanosti utemeljenega suma ni vprašljiv, pa tudi obrambi se glede obstoja utemeljenega suma glede na pritožbene navedbe ne porajajo večji dvomi in so ti zaključki pritožbeno neizpodbijani.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tudi pri sestankih na proste dneve, ki so bili namenjeni krajši seznanitvi (briefing) s strani nadrejenih glede izvedbe nalog naslednjega dne in so trajali od pol ure do ene ure, ne gre za kršitev pravice do izrabe prostega dneva tedenskega počitka.
spor o pristojnosti - odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarska zbornica - zbornica kot stranka - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožeča stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki gospodarske zbornice. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP se skladno s subjektivnim kriterijem za gospodarski spor šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Če nastopajo v sporu druge pravne osebe, ne gre za gospodarski spor. Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica (ki ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP), prav tako pa ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP, obravnavani spor ni gospodarski spor.
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 263/2. SPZ člen 128, 128/1.
pogodba o leasingu - finančni leasing - ničnost pogodbe - ugovor ničnosti - pogodbeni pogoj - nepošten pogodbeni pogoj - škoda - višina škode - compensatio lucri cum damno - pogodbena kazen
Tožena stranka ni podala navedb (in dokazov), s katerimi bi utemeljevala obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenih položajih pravdnih strank ali kakšnih drugih okoliščin, na podlagi katerih bi utemeljevala nepoštenost pogodbenega pogoja in s tem njegovo ničnost. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke o ničnosti sporne pogodbe.
O obstoju ustno sklenjene posojilne pogodbe med pravdnima strankama je tožnik postavil zadostno trditveno podlago in predlagal tudi ustrezne dokaze z zaslišanjem pravdnih strank ter prič, ki so bile prisotne ob ustno sklenjeni pogodbi. Logično je dokazovanje ustno sklenjene pogodbe z zaslišanjem udeleženih oseb, saj pri ustnem pravnem poslu listinske dokumentacije običajno ni. Ne drži, da je sodišče prve stopnje z zaslišanjem prič nadomestilo pomanjkljivo tožnikovo trditveno podlago. Tožnik je zatrjeval obstoj ustno sklenjene posojilne pogodbe in zgolj obstoj oz. neobstoj takšne pogodbe je ugotavljalo sodišče prve stopnje z zaslišanjem prič.
Pravica izpodbijati domnevno očetovstvo je osebna, statusna pravica, ki se ne prenaša na dediče (intuitu personae) v kakršnemkoli krogu. Tako pritožnica kot dedinja domnevnega očeta nima aktivne legitimacije za izpodbijanje očetovstva zapustnika v razmerju do njenega brata.
Navedeni nujni dedič je svojo zahtevo za uveljavitev nujnega dednega deleža med zapuščinskim postopkom že podal in zato do zastaranja v teku trajanja zapuščinskega postopka ne more več priti (tretji odstavek 369. člena OZ).
Pravilno je stališče, da je bilo z vložitvijo tožbe na ugotovitev dedne pravice zastaranje zahteve za uveljavitev nujnega dednega deleža pretrgano (365. člen OZ).
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - predlog za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na drugi odstavek 208. člena ZPP, saj je postopek, zaradi katerega je sodišče zadevo prekinilo do pravnomočnosti tega postopka, sedaj pravnomočno končan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048513
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2. KZ-1 člen 46, 46/4, 53, 53/2, 53/2-3, 55, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - nove okoliščine - združitev kazni zapora - postopek za združitev kazni - pravilo asperacije
Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitne novo nastale okoliščine, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni niso upoštevne.
Ob dejstvu, da sta bili obsojencu združeni enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora ter kazen 1 mesec zapora, katerih seštevek 6 let in 3 mesece zapora se ne sme doseči, izrekanje kazni pa je možno le na cela leta in cele mesece, ne pa tudi na cele dni (četrti odstavek 46. člena KZ-1), je sodišče prve stopnje – zaradi doseganja namena določb o združitvi kazni oz. izrekanju kazni za kazniva dejanja v steku – dalo prednost pravilu, da enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni pred pravilom, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, in obsojencu izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora.
potek postopka - postopek pred sodiščem prve stopnje - tožba - sprememba tožbe - odškodninski zahtevek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - nedovoljena sprememba tožbe - drugačna dejanska in pravna podlaga - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
V zvezi s prvotno uveljavljenim tožbenim zahtevkom bo treba med drugim ugotoviti, ali je tožnica imela dogovorjeno predkupno pravico, v zvezi z odškodninskim zahtevkom pa bo treba ugotavljati obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti in višino škode. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi ugotavljanje relevantnih dejstev v povezavi s spremembo tožbe predmetni postopek nesorazmerno zavleklo. Sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).