CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00048772
URS člen 14, 22. ZGD-1 člen 399, 399/1.
doplačilo sodne takse - sklep o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa skupščine - oblikovalni zahtevek - izpodbijanje sklepa skupščine - vrednost spornega predmeta - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - slabo premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč
Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička. Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.
Pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč.
ZMed člen 26, 26/1, 28, 31, 31/1. URS člen 39, 40, 74.
mediji - popravek - pravica do popravka - objava popravka - aktivna legitimacija - zainteresirana oseba - svoboda izražanja - finančne težave - avtonomija medija - odgovorni urednik
Povezava med osrednjim sporočilom prispevka in vlogo tožnika v prispevku omenjenih pravnih osebah je preveč oddaljena in prešibka, da bi šlo za tak poseg v pravice in interese tožnika, ki bi utemeljeval poseg v ustavne pravice nasprotne stranke, in sicer v pravico do svobodnega izražanja in s tem povezano avtonomijo izdajateljev medijev in odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude. Izhodiščni pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed torej ni izpolnjen.
prikriti preiskovalni ukrepi - izvajanje ukrepov - tajno opazovanje - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - hudodelsko združevanje - predlog za izločitev dokazov
Zagovorniki neutemeljeno nasprotujejo sočasni odreditvi ukrepov po šestem odstavku 149.a člena, 150. členu in 151. členu ZKP. Odrejeni ukrepi se medsebojno ne izključujejo, zato ni ovire, da se ne bi izvajali sočasno. Z ukrepom prisluškovanja v konkretno določenem vozilu po 151. členu ZKP se je zbirala komunikacija osumljencev in neidentificiranih oseb v delovnem vozilu, ki so ga osumljenci uporabljali za izvrševanje kaznivih dejanj (med drugim napotki in navodila, ki jih je izvrševalcem kaznivih dejanj v delovnem vozilu podajal obtoženi C. C.). Takšne komunikacije znotraj vozila z ostalima odrejenima ukrepoma (tajno opazovanje in nadzor elektronskih komunikacij na mobilnem telefonu obtoženega A. A.) ni mogoče pridobiti. Ker pritožba izpostavlja, da življenje ljudi v predmetnem postopku ni bilo ogroženo, ter preiskovalni sodnici očita, da se do tega v odredbi ni opredelila, pritožbeno sodišče še pripominja, da ogroženost človeških življenj ni pogoj za (sočasno) odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov.
V trenutku izdane odredbe preiskovalne sodnice so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da osumljenci izvršujejo kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1. Čeprav naj bi obtoženci (tedaj osumljenci) predhodno že izvršili posamezna kazniva dejanja, to ne pomeni, da se v trenutku izdaje odredbe niso mogli hudodelsko združevati z namenom izvrševanja novih kaznivih dejanj. Očitanega kaznivega dejanja hudodelskega združevanja ne utemeljujejo očitki o že izvršenih kaznivih dejanjih velike tatvine in prikrivanja, temveč ugotovitve preiskovalne sodnice, da so osumljenci še vedno aktivni, da se združujejo in delujejo v organizirani kriminalni združbi, ki ima namen izvršiti kazniva dejanja. Namen njihovega združevanja ob presoji preiskovalne sodnice seveda ni bil izvršitev kaznivih dejanj velike tatvine in prikrivanja, ki so že bila izvršena, temveč izvršitev drugih oziroma novih kaznivih dejanj.
Četudi je policija ob ukrepu tajnega opazovanja uporabila GPS napravo, to ne pomeni nezakonitega izvajanja odrejenega ukrepa. V odredbah državne tožilke je zapisano, da izvajanje ukrepa tajnega opazovanja zoper A. A. dovoljuje s ponavljajočim opazovanjem, s fotografiranjem, z video snemanjem, tako da bo osredotočeno na spremljanje položaja, gibanja in aktivnosti osumljenca. Iz navedenega torej izhaja dovoljenje tožilke, da policija izvaja (tudi) tajno opazovanje s spremljanjem položaja in gibanja osumljencev, kamor po vsebini spada uporaba GPS naprav. Stališče, da bi morala biti uporaba sledilnih naprav izrecno zapisana v odredbi, je zmotno, saj so GPS naprave zgolj pripomočki za tajno opazovanje, kot je pojasnil tudi zaslišan I. I., način opazovanja, ki ga GPS naprava zasleduje, to je spremljanje položaja in gibanja, pa je bil v odredbi jasno zapisan in dovoljen.
V kolikor bi sledili stališču zagovornice, da je mogoče preizkus alkoholiziranosti odrediti zgolj vozniku, ki ga je policist neposredno zaznal med vožnjo motornega vozila v cestnem prometu oziroma zelo kratek čas po ustavitvi in prenehanju vožnje, policisti ne bi smeli obravnavati povzročiteljev prometnih nesreč, ki zapustijo kraj prometne nesreče (kot je izpostavilo že Višje sodišče v Mariboru v sodbi PRp 143/2018), kar bi bilo nedopustno.
ZFPPIPP-UPB8 člen 390, 390/2.. ZIZ-UPB4 člen 196, 197, 197/1, 197/1-3, 198.
preživninska terjatev - prednostna terjatev - osebni stečaj - izvršba - sklep o poplačilu - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP daje upniku preživninske terjatve podlago, da vodi ločeno izvršbo mimo stečajnega postopka tudi na premoženje dolžnika, ki je predmet stečajne mase (v takem primeru isti predmet predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe). Ocena, ali bo kljub stečajnemu postopku vodil izvršbo, je tako prepuščena upniku preživninske terjatve kot prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, pri čemer v izvršilnem postopku zaradi poplačila prednostnih terjatev veljajo splošna pravila izvršilnega postopka. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine in vrstni red poplačila terjatev sta določena v 196., 197. in 198. členu ZIZ.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilje v družini - podaljšanje ukrepa - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti od alkohola - napotitev na zdravljenje
Namen ukrepov za preprečevanje nasilja v družini je takoj zaščiti žrtve pred nasiljem ter jim na ta način olajšati pot do trajnejših rešitev, npr. s sprožitvijo ustreznih postopkov za ureditev razmerij. Ni pa domet ukrepov po 19. členu ZPND ureditev vseh spornih razmerij med udeleženci postopka.
Tudi za podaljšanje ukrepov, ki jih izreče sodišče povzročitelju nasilja na podlagi 19. člena ZPND, mora biti izkazano tako ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen ZPND, poleg tega pa še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
Pri napotitvi povzročitelja nasilja v razne programe po 19.a členu ZPND ne gre za kršitelju izrečeno prepoved ali zapoved določenega ravnanja, ki bi v primeru kršitve zahtevala sankcioniranje.
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - neobveščanje delavca o izostanku
Po pravilni oceni sodišča prve stopnje tožnik ni z ničemer dokazal, da bi bil v spornem času bolan oziroma v samoizolaciji, s svojim nepojasnjenim izostankom je docela kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1), pri čemer pa je spreminjal tudi že same navedbe o tem, koga in kdaj naj bi obvestil o izostanku, zaradi česar ga je sodišče ocenilo kot toliko manj verodostojnega.
ZPP člen 81, 274, 181.. ZDSS-1 člen 6, 47.. ZSPJS člen 42.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - procesna nesposobnost
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-249/10 naložilo nasprotnemu udeležencu, da v roku dveh let od objave v uradnem listu (to je bilo 13. 4. 2012) odpravi ugotovljena neskladja z ustavo v 1. do 10. odstavku 42. člena ZSPJS in 2. členu Zakona o spremembi ZSPJS. Ker nasprotni udeleženec tega ni storil, skuša predlagatelj doseči ugotovitev, da Aneks št. 10 h KPJS iz leta 2017 in Aneks št. 12 h KPJS iz leta 2018 nista veljavna. Le v tem delu bi po pravilnem opozorilu pritožbe po vsebini načeloma lahko šlo za kolektivni delovni spor iz 6. člena ZDSS-1 (o veljavnosti kolektivne pogodbe), vendar pa tega ni možno doseči v sporu zoper nasprotnega udeleženca, ki ni stranka kolektivne pogodbe in tudi sicer ne more biti nasprotni udeleženec tovrstnega kolektivnega delovnega spora (47. člen ZDSS-1). Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da bi bilo možno v kolektivnem delovnem sporu s predlogom zoper nasprotnega udeleženca (ker ni odpravil navedenega neskladja) doseči ugotovitev, da sta aneksa h KPJS neveljavna. Poleg tega ne v kolektivnem ne v kakšnem drugem sporu ni sodnega varstva za ugotovitev dejstva, da neskladje z ustavo ni bilo odpravljeno. Zato je sodišče predlog pravilno zavrglo (274. člen ZPP).
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe
Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini.
pomanjkljiva trditvena podlaga - konkretizacija tožbenih navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poučitev o procesnih pravicah - prava neuka stranka
Tožnica bi kot pravno priznano škodo morala glede na poškodbe, za katere zatrjuje, da so posledica ravnanja toženke, navesti kakšne fizične bolečine, duševne bolečine zaradi strahu in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je trpela. Vendar glede navedenih oblik pravno priznane škode tožnica ni podala ustreznih dejstev, ki bi utemeljevala nastanek pravno priznane škode, kar je sodišče prve stopnje tudi ustrezno pojasnilo v izpodbijani sodbi.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046833
DZ člen 151, 151/4.
začasna odredba v družinskih sporih - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vpis v šolo - otrok s posebnimi potrebami - varstvo koristi otroka
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodba pri delu - opeklina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - invalidnina - upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - odmera pravdnih stroškov
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Med strankama temelj tožbenega zahtevka ni bil sporen in iz tega naslova niso nastali posebni stroški, zato je sodišče prve stopnje napačno delilo uspeh strank posebej na temelj in posebej na višino.
ZPP člen 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1. OZ člen 421, 421/2.
odstop terjatev - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla - opredelitev do relevantnih navedb stranke - sklepčnost trditev - nespoštovanje napotkov Vrhovnega sodišča
Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je tožena stranka z Izjavo tožeči stranki zagotavljala obstoj terjatev za dodatna dela; v skladu z materialnopravno razlago Izjave to pomeni, da je sodišče štelo, da tožena stranka ni mogla več uveljavljati ugovora neizpolnitve, saj se je temu ugovoru odpovedala.
Takšno izhodišče je napačno, saj izhaja iz materialnopravne razlage Izjave, ki ni pravilna. Tožena stranka namreč z Izjavo ni zagotovila obstoja terjatev na način, da bi izgubila ugovor neizpolnitve.
premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - standard ustrezne obrazloženosti - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pravni sklep o obstoju kaznivega dejanja in obdolženčevi krivdi, ki temelji na kazenskopravni normi, sam po sebi ne zadostuje tudi za pravni sklep o civilnopravnih posledicah. Sodišče lahko šele na podlagi presoje konkretnega primera, ob upoštevanju vseh določb civilnega materialnega prava, sprejme pravilno odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. To presojo pa mora na konkreten način in z zadostno jasnostjo v sodbi obrazložiti. Navesti mora formalne pravne vire, na temelju katerih je izpeljalo svojo odločitev, ugotovljena dejstva in dokaze, iz katerih ta dejstva izhajajo ter utemeljitev oblikovanja zgornje in spodnje premise pravnega silogizma ter podreditev spodnje premise zgornji.
potek postopka - postopek pred sodiščem prve stopnje - tožba - sprememba tožbe - odškodninski zahtevek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - nedovoljena sprememba tožbe - drugačna dejanska in pravna podlaga - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
V zvezi s prvotno uveljavljenim tožbenim zahtevkom bo treba med drugim ugotoviti, ali je tožnica imela dogovorjeno predkupno pravico, v zvezi z odškodninskim zahtevkom pa bo treba ugotavljati obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti in višino škode. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi ugotavljanje relevantnih dejstev v povezavi s spremembo tožbe predmetni postopek nesorazmerno zavleklo. Sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).
Pravica izpodbijati domnevno očetovstvo je osebna, statusna pravica, ki se ne prenaša na dediče (intuitu personae) v kakršnemkoli krogu. Tako pritožnica kot dedinja domnevnega očeta nima aktivne legitimacije za izpodbijanje očetovstva zapustnika v razmerju do njenega brata.
Navedeni nujni dedič je svojo zahtevo za uveljavitev nujnega dednega deleža med zapuščinskim postopkom že podal in zato do zastaranja v teku trajanja zapuščinskega postopka ne more več priti (tretji odstavek 369. člena OZ).
Pravilno je stališče, da je bilo z vložitvijo tožbe na ugotovitev dedne pravice zastaranje zahteve za uveljavitev nujnega dednega deleža pretrgano (365. člen OZ).
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00047875
ZPP člen 206.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka
Za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa o nadaljevanju je nadalje nebistveno (tudi sicer posplošeno) sklicevanje na (domnevno) neustreznost »elektronske aplikacije v zvezi z lastninskimi upravičenji«.
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 263/2. SPZ člen 128, 128/1.
pogodba o leasingu - finančni leasing - ničnost pogodbe - ugovor ničnosti - pogodbeni pogoj - nepošten pogodbeni pogoj - škoda - višina škode - compensatio lucri cum damno - pogodbena kazen
Tožena stranka ni podala navedb (in dokazov), s katerimi bi utemeljevala obstoj znatnega neravnotežja v pogodbenih položajih pravdnih strank ali kakšnih drugih okoliščin, na podlagi katerih bi utemeljevala nepoštenost pogodbenega pogoja in s tem njegovo ničnost. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke o ničnosti sporne pogodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048513
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2. KZ-1 člen 46, 46/4, 53, 53/2, 53/2-3, 55, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - nove okoliščine - združitev kazni zapora - postopek za združitev kazni - pravilo asperacije
Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitne novo nastale okoliščine, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni niso upoštevne.
Ob dejstvu, da sta bili obsojencu združeni enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora ter kazen 1 mesec zapora, katerih seštevek 6 let in 3 mesece zapora se ne sme doseči, izrekanje kazni pa je možno le na cela leta in cele mesece, ne pa tudi na cele dni (četrti odstavek 46. člena KZ-1), je sodišče prve stopnje – zaradi doseganja namena določb o združitvi kazni oz. izrekanju kazni za kazniva dejanja v steku – dalo prednost pravilu, da enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni pred pravilom, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, in obsojencu izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - predlog za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na drugi odstavek 208. člena ZPP, saj je postopek, zaradi katerega je sodišče zadevo prekinilo do pravnomočnosti tega postopka, sedaj pravnomočno končan.