postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
gradbena in podjemna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarne napake - uporaba pravil pogodbe o delu - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - znižanje plačila - izpodbijanje izvedenskega mnenja
Zakon razmejuje med splošno podjemno in gradbeno pogodbo tako, da v XII. poglavju OZ ureja nekatera posebna pravila, s katerimi se vsebina pravnega razmerja strank gradbene pogodbe le glede nekaterih položajev, ki jih urejajo ta pravna pravila, ureja drugače kot s splošnimi pravili o podjemni pogodbi. Ratio teh posebnih pravil je iskati v prilagoditvi vsebine medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank posebnim značilnostim, po katerih se gradbena pogodba razlikuje od splošne podjemne pogodbe, saj postane pri gradbeni pogodbi končni rezultat izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja sestavina trajne dobrine. Ta lastnost pa je vzrok za določitev daljših jamčevalnih rokov za napake v solidnosti gradnje (prim. 662. člen OZ). Pri tem je večino posebnih pravil, ki so obsežena pri poglavju o gradbeni pogodbi in so pomembna za reševanje prav obravnavanega primera, mogoče uporabiti tudi za splošno podjemno pogodbo. Pri uporabi teh pravil namreč ni pomembno, ali ima pogodba pravno naravo gradbene pogodbe ali le splošne podjemne pogodbe, saj je to vprašanje pomembno zgolj v zvezi z uporabo posebnih pravil o odgovornosti za solidnost gradnje in s tem povezanih daljših jamčevalnih rokov, kar pa ni predmet spora v obravnavanem primeru.
Iz 640. člena OZ ne izhaja, da se plačilo za opravljeno delo zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe, temveč da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Gre za izvedbo načela enake vrednosti dajatev, ki izhajati iz pogodbeno dogovorjene vrednosti za opravljeno delo.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00052965
SPZ člen 115. SZ-1 člen 30. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2,7.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - sredstva rezervnega sklada - trditvena podlaga
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - nasilje v družini - nasilno dejanje - oblike nasilja - povzročitelj nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - ugovorni postopek - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka - načelo sorazmernosti
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. ZPND je usmerjen v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Glede na pomen navedenih varovanih osebnih dobrin najvišjega ustavnega ranga je zahteva po nujnosti in hitrosti v postopkih po ZPND največja možna. Določba 22.d člena ZPND ima podlago v navedeni zahtevi, ko določa, da lahko sodišče izreče ukrep zaradi nasilnih dejanj tudi brez izjave povzročitelja nasilja. V takšnem primeru mu je pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku (tretji odstavek 22.d člena ZPND), v katerem odloča isto sodišče, ki je izreklo ukrep in v katerem domnevni povzročitelj nasilja uresničuje svojo pravico, da razpravlja pred prvostopenjskim sodiščem oziroma uresničuje vse druge procesne pravice, ki mu jih daje zakon. Sodišče prve stopnje v ugovornem postopku ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja, ampak, ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil, ali je predlagani izrek ukrepa utemeljen.
Ugotovitev nasilja v družini udeležencev tega postopka (3. člen ZPND) je pogojevala izrek ukrepov zaradi nasilnih dejanj (19. člen ZPND). Izrek ukrepov predstavlja odziv na nasilje, ki ga je treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ukrepanja. Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel ZPND, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Nedvomno so izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj sorazmerni glede na ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca.
odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - domneva resničnosti ugovornih navedb
Tretji odstavek 58. člena ZIZ določa, da mora upnik v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Ta določba je specialna glede na drugi odstavek 214. člena ZPP, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
krivdna odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in spolzkih tleh - dolžna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti - soodgovornost oškodovanca
Pritožnica se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s pritožbenim navajanjem, da se od obiskovalcev pričakuje večja previdnost in da lahko njen zavarovanec pričakuje zgolj določen krog obiskovalcev oziroma ne širši krog ljudi kot imetniki drugih lokalov. Bistveno je, da zavarovanec vnosov in nanosov snega ter mokrote v prostor v konkretnem primeru sploh ni čistil, kot mu je to nalagalo dolžno ravnanje, zato je njegova krivdna odškodninska odgovornost podana, saj bi škodo lahko preprečil.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.
Podlago za plačevanje akontacij vodnega povračila predstavlja Uredba o vodnih povračilih (14. člen), kot to navaja pritožnica. Vendar pa akontativni način plačevanja vodnega povračila za posamezno koledarsko leto velja le do izdaje odmerne odločbe. Z izdajo odmerne odločbe se zavezančeva obveznost konkretizira. Od tedaj dalje predstavlja pravno podlago za plačilo vodnega povračila navedena odločba.
Ker so od prejema odločb Upravnega sodišča do izdaje novih odmernih odločb pretekla kar tri leta, se pritožnica na določbo tretjega odstavka 14. člena Uredbe o vodnih povračilih ne more sklicevati, saj o njeni poštenosti v smislu 193. člena OZ od prejema odločb Upravnega sodišča dalje ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Uredba o vodnih povračilih v četrtem odstavku 14. člena določa, da mora zavezanec za nepravočasno plačano vodno povračilo plačati zakonite zamudne obresti, ne določa pa, da bi država morala zavezancu plačati kakršnekoli obresti od preveč odmerjenih in plačanih vodnih povračil. Navedenega ne določa niti ZV-1. Zato so primerna pravna podlaga za plačilo obresti od preveč plačanega vodnega povračila določbe OZ o neupravičeni pridobitvi.