OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00052965
SPZ člen 115. SZ-1 člen 30. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2,7.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - sredstva rezervnega sklada - trditvena podlaga
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00052963
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30.
višina tožbenega zahtevka - spor majhne vrednosti - presoja sklepčnosti tožbe - način obračunavanja stroškov
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
spor o pristojnosti - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - odvetnik kot stranka v gospodarskem sporu - pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka je A. A., ki je tožbo vložila v svojstvu odvetnice. Kot taka je zasebnica in ne gospodarski subjekt iz prvega odstavka 481. člena ZPP, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
odvzem roditeljske pravice - izvrševanje roditeljske pravice - korist mladoletnega otroka - celostni vtis - starševska skrb - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti
Četudi se je nasprotni udeleženec zanimal za šolanje in delno skrbel za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok, to ne zadošča za sklep, da je izvrševal roditeljsko pravico v njuno korist, ker otroka v svoji primarni družini nista imela občutka varnosti in stabilnosti, kar je najpomembnejše za zdrav psihosocialni razvoj in zagotavljanje otrokove koristi. Nasprotni udeleženec ni imel primernega, ustreznega celostnega odnosa v družini, družina je delovala disfukcionalno, čeprav je občasno bila v njej tudi prisotna harmonija. Ob upoštevanju še, da sta mladoletna otroka že 4,5 let nameščena v rejništvu in odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja dolgoletne kazni zapora, nasprotni udeleženec otrokoma ne bi mogel omogočiti potrebnih pogojev za njun razvoj. Odsotnost nasprotnega udeleženca zaradi prestajanja kazni zapora je razlog, da nasprotni udeleženec v življenju otrok (od 1. 4. 2016 dalje) ne posega ogrožajoče.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047670
OZ člen 131, 131/2.. ZVZD-1 člen 12.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - odgovornost za nesrečo pri delu
Tožnik je z gibanjem po (nevarnih) območjih z rumenimi in črnimi oznakami, čeprav je premikajočo se obračalno mizo videl in slišal, sam povzročil nevarno situacijo, ki je vodila v nastanek škodnega dogodka, zato ni podana odškodninska odgovornost prve tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
preprečevanje nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - nasilje v družini - nasilno dejanje - oblike nasilja - povzročitelj nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - ugovorni postopek - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti postopka - načelo sorazmernosti
Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. ZPND je usmerjen v varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Glede na pomen navedenih varovanih osebnih dobrin najvišjega ustavnega ranga je zahteva po nujnosti in hitrosti v postopkih po ZPND največja možna. Določba 22.d člena ZPND ima podlago v navedeni zahtevi, ko določa, da lahko sodišče izreče ukrep zaradi nasilnih dejanj tudi brez izjave povzročitelja nasilja. V takšnem primeru mu je pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku (tretji odstavek 22.d člena ZPND), v katerem odloča isto sodišče, ki je izreklo ukrep in v katerem domnevni povzročitelj nasilja uresničuje svojo pravico, da razpravlja pred prvostopenjskim sodiščem oziroma uresničuje vse druge procesne pravice, ki mu jih daje zakon. Sodišče prve stopnje v ugovornem postopku ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja, ampak, ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil, ali je predlagani izrek ukrepa utemeljen.
Ugotovitev nasilja v družini udeležencev tega postopka (3. člen ZPND) je pogojevala izrek ukrepov zaradi nasilnih dejanj (19. člen ZPND). Izrek ukrepov predstavlja odziv na nasilje, ki ga je treba prilagoditi njegovi intenzivnosti in stopnji ogroženosti žrtve (5. člen ZPND). Pri tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti ukrepanja. Načelo sorazmernosti je eno temeljnih načel ZPND, ki zavezuje državne organe, da ustrezno zaščitijo žrtve, poleg tega pa istim organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Nedvomno so izrečeni ukrepi prepovedi približevanja in navezovanja stikov in vzpostavljanja srečanj sorazmerni glede na ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namenska raba - atrij kot sestavni del stanovanja - stanovanjska hiša - gradnja družinske hiše
Na predpostavkah iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 44/2020 je sodišče prve stopnje utemeljevalo (dodatne) razloge, zaradi katerih sta nepremičnini pripadajoče zemljišče k stavbi, ker sta namenjeni izključno le rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je upoštevalo preteklo rabo, funkcionalno povezanost nepremičnin s stavbo ter identiteto umeščenosti stavbe z atrijem v prostor v primerjavi z drugimi enakimi oz. podobnimi objekti z atriji v naselju (prostoru). Očitno je, da se je prostor znotraj naselja po izdelavi prostorskih aktov spremenil tako po obliki, kot po namenski rabi.
izločitvena pravica - ugovor litispendence - procesni pobotni ugovor
S pravnomočnim sklepom priznana izločitvena pravica na strojih pomeni, da ti niso mogli biti predmet prodajne pogodbe. To dvoje se izključuje. V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo. Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, so bile sporne premičnine izločene iz stečajnega mase.
Stališče tožene stranke negira pravnomočno sodno odločbo, ki je bila javno objavljena in se je zato štela za znano vsem. Z njim posega v ustavno zavarovano lastninsko pravico izločitvenega upnika, ki je storil vse, kar od njega zahteval ZFPPIPP: pravočasno prijavil izločitveno pravico in izposloval pravnomočni sklep o njenem priznanju na vseh strojih. Na teh je imel posredno posest.
Ker s procesnim pobotnim ugovorom toženec ne more doseči več kot zavrnitve tožbenega zahtevka, tudi litispendenca procesnega pobotnega ugovora učinkuje le do višine tožbene terjatve.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob navedbi imena vsakega od tožencev spodaj desno je tudi lastnoročni podpis. Pritožbena trditev, da ugovora B. B. ni podpisala, zato ni utemeljena in sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitev določb ZPP.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046704
OZ člen 111, 648. ZGO-1 člen 84.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca - dogovor o izvedbi dodatnih del - gradnja pomožnega objekta - terminski plan - gradbena dokumentacija - gradbeno dovoljenje - pomanjkljiva projektna dokumentacija - prekinitev dela - načelo pacta sunt servanda - odstop po volji naročnika - razlogi za razvezo pogodbe - odgovornost za razvezo pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe
Naročniku je v 648. členu OZ dano posebno zakonsko upravičenje, da od pogodbe kadarkoli odstopi, ne da bi bil dolžan razloge za odstop sploh pojasnjevati izvajalcu. Zaradi vzpostavitve pravičnega ravnotežja je po drugi strani dano upravičenje izvajalcu, da v takšnem primeru terja popolno plačilo vseh (tudi neopravljenih) del, od katerih mora odbiti le stroške, ki jih je zaradi odstopa prihranil. Temeljni pogoj za uporabo določila 648. člena OZ je, da razlog za odstop naročnika od pogodbe v celoti izvira iz njegove sfere in ne iz sfere izvajalca.
Uporaba 648. člena OZ je možna le v primerih, ko si naročnik (iz svojih lastnih razlogov) premisli in ko na strani izvajalca ni bilo nobenih (niti naknadno ugotovljenih) kršitev njegovih pogodbenih obveznosti. Tudi neupravičen odstop naročnika od pogodbe zaradi napak izvajalca (če npr. izvajalcu ne dovoli njihove odprave in pogodbo razdre) izvajalcu ne daje upravičenja po 648. členu OZ, pač pa ima poleg kondikcijskega zahtevka na vrnitev tega, kar je bilo izpolnjeno, na voljo le zahtevek na povrnitev morebitne škode.
Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - informativni seznam dolžnikovega premoženja - pravnomočno končan izvršilni postopek
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve. Navedeno izhaja tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-344/06 z dne 20. 11. 20081 kot tudi iz predloga novele ZIZ-L. Glede na navedeno pritožba utemeljeno zatrjuje, da predmetni izvršilni postopek še ni končan.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047729
ZDR-1 člen 45, 179.. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.. ZVZD-1 člen 5, 7, 11, 19.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 4, 4/3, 6, 37, 37/2, 53, 54, 54/1, 54/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je na podlagi 179. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. OZ presodilo, da so podane vse predpostavke za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke po splošnih pravilih civilnega prava. Na podlagi ugotovitev, da pohodna površina, po kateri je med opravljanjem dela hodil tožnik, ni bila ustrezno urejena, ker neravnina ni bila označena na zakonsko predpisan način, in da prehod ni bil prost ovir, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni poskrbela za varno delovno okolje tožnika in s tem opustila obveznosti iz 45. člena ZDR-1, 5., 7., 11. in 19. člena ZVZD-1 ter 6., 37., 53. in 54. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.