OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 155, 242.
pogodba o delu - skrite napake - stroški odprave napak - trditveno in dokazno breme - stroški izvedenca - plačilo predujma - priprave na glavno obravnavo - poziv za plačilo - komunikacija med sodiščem in stranko postopka - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem - stroški odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tem, na kakšen način je treba odpraviti napako in kakšni stroški so za to potrebni, trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 6. 3. 2020 kršilo določbe ZPP, ker bi moralo namesto dopisa izdati sklep s pozivom k plačilu predujma. Tak sklep je sodišče prve stopnje že izdalo. Po prejemu odgovorov, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v prejšnji točki, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za razveljavitev sklepa z dne 20. 1. 2020 in za izdajo drugačnega sklepa. Tožnica pa tudi sama ugotavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le razpisalo narok za glavno obravnavo dne 15. 9. 2020, kar pomeni, da ni mogla pričakovati, da bo glede na njen odziv izdalo še nov sklep s pozivom k doplačilu predujma v drugačni višini od višine predujma, h kateri je bila pozvana s sklepom z dne 20. 1. 2020 (torej za doplačilo še v višini 2.000,00 EUR). Pritožnica ni prepričala pritožbenega sodišča, da bi se glede na vsebino njenega dopisa moralo sodišče prve stopnje zadovoljiti s plačanim predujmom tožnice in tretje toženke v višini 1.000,00 EUR, nato pa glede višine dejanskih stroškov po opravljenem izvedeniškem mnenju in po priglasitvi in priznanju končnih stroškov izvedenca pravdnima strankama naložiti, da manjkajoče stroške plačata, tako kot ima možnost to storiti v skladu z določbo 242. člena ZPP. Njeno stališče, da ji z odgovorom sodišču na njegov poziv, ni mogoče ničesar očitati, je pravilno. Vendar tudi sama nima podlage za kakršenkoli očitek sodišču prve stopnje, da ni postopalo pravilno, ko je poskušalo z dodatno komunikacijo stranke pravdnega postopka spodbuditi k založitvi predujma za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, kljub temu, da v roku za doplačilo predujma tega ni nobena izvedla.
Navedb prve toženke v odgovoru na pritožbo, s katerimi je nasprotovala zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da za stvarno napako sama ni odgovorna in da je zmotno stališče o solidarni odgovornosti toženk za plačilo, pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni obravnavalo, ker se tudi ni bilo dolžno opredeliti do dejanskih vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeno stvarno napako in vzroke za nastale razpoke. Zato je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo glede na njeno vsebino niso bili potrebni za rešitev pritožbe (155. člen ZPP) ter jih zato ni naložilo v plačilo pritožnici.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - podpis na vlogi - lastnoročen podpis - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob navedbi imena vsakega od tožencev spodaj desno je tudi lastnoročni podpis. Pritožbena trditev, da ugovora B. B. ni podpisala, zato ni utemeljena in sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitev določb ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 6, 8, 8/1, 70, 70/8, 125a, 125a/3, 244, 244/3.
ničnostna (izbrisna) tožba - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - sredstva zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - vrstni red pridobitve lastninske pravice - zemljiškoknjižni postopek - zloraba postopka - prepoved razpolaganja z nepremičninami
V postopku izdaje začasne odredbe upnik pravnega varstva ne more uspešno temeljiti na trditvi, da je (na podlagi materialnega prava) pooblaščen od sodišča, ki odloča v drugem (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnem) postopku, zahtevati, da opusti opravo določenega pravnega dejanja (v obravnavanem primeru torej izdajo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo in izvedbo samega vpisa). Takšna začasna odredba je nedopustna, ker sodišče v postopku izdaje začasne odredbe (niti v kateremkoli drugem postopku), ne more nalagati drugemu (pristojnemu) sodišču, kako naj v posameznem primeru odloči oziroma ne odloči (oziroma, kako naj postopa). Tudi, če bi bila takšna začasna odredba izdana, pa naj ne bi imela nobenega pravnega učinka.
postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
V preostalem pritožnik v pritožbeni obrazložitvi prezre, da so pri obvestilih iz drugega odstavka 148. člena ZKP, predmet izločitve le obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ostala obvestila se iz spisa ne izločajo, temveč se uporabljajo pri preizkušanju že pridobljenih dokazov ali pri pridobivanju novih dokazov, medtem ko sodba na sama obvestila zaradi splošne zapovedi iz tretjega odstavka 148. člena ZKP tako ali tako ne sme biti oprta.
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožnik pravila reda in obnašanja na misiji napačno povezuje s pojmom delovnega časa ter sodišču neutemeljeno očita zmotno pojmovanje delovnega časa. Posledično ni pomembno pritožbeno sklicevanje na primere Sodišča EU, ki se ne nanašajo na režim, kot ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd. Tožnik torej napačno predlaga, da bi bilo potrebno celoten čas, ko je delavec na misiji, šteti kot delovni čas. Ne more pa uspeti niti s pavšalnim navedbam zoper vsebino mesečnih evidenc delovne obremenjenosti, glede katerih je sodišče prve stopnje stopnje oblikovalo obrazložene dokazne zaključke, ki le še potrjujejo pravilnost izpodbijane odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Iz zapisnika o zagovoru izhaja, da delavec na dejstva v vabilu ni podal zagovora, ampak je podal le predlog, da mu delodajalec poda odpoved iz poslovnega razloga, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Tudi pritožbene navedbe tožnika, da sta s prokuristko v vmesnem času od izostanka do odpovedi iskala način prenehanja delovnega razmerja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, nimajo vpliva na presojo odpovednega razloga, pač pa kvečjemu potrjujejo pravilno presojo sodišča prve stopnje o tem, da je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi po 109. členu ZDR-1, kar je sodišče vezalo na izgubo zaupanja (čemur pritožba niti ne nasprotuje) ter na okoliščino, da tožnik niti ni imel več interesa delati pri tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00047229
OZ člen 193, 198, 336, 344, 346, 347, 352. ZASP člen 81. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka 1. ZPP člen 7, 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPOmK-1 člen 9. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. URS člen 2, 22.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avdiovizualno delo - glasbena dela - Združenje SAZAS - tarifa SAZAS - zastaralni rok - rok za zastaranje - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - višina nadomestila - dobrovernost - metodologija - glavna in stranska terjatev - zakonske zamudne obresti - sodna praksa Sodišča EU - pravo EU
Kolektivne organizacije imajo svoj način določanja in urejanja tarife. Argumentov, da bi bila določena tarifa občutno previsoka ali prenizka, toženka ni podala.
Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vsebinska obravnava vloge - ugovor dolžnika - zavrnitev ugovora dolžnika - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - davčna izvršba - zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov - zavrnitev pritožbe
Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna oziroma si s pritožbo zoper neugodno odločitev lahko izboljša pravni položaj. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi že dosežen rezultat, h kateremu je stremela dolžnica z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. vsebinska obravnava njenega ugovora, zato si dolžnica s pritožbo zoper zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja.
Na podlagi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov za davčno izvršbo tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Skladno z 243. členom ZIZ pa ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Prav tako 113. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri sodišču. Zaradi slednje določbe ni utemeljena pritožbena navedba, da upnik nikoli ni izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju.
Predhodne vročitve seznama izvršilnih naslovov dolžniku ZDavP-2 ne predvideva, niti ni pogoj za dovolitev zavarovanja na njegovi podlagi.
Zavarovanje s prisilno hipoteko se dopusti na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da dolžnik v tem postopku ne more ugovarjati napak v postopku nastajanja izvršilnega naslova. Dolžnica tako v predmetnem izvršilnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti oziroma nezakonitosti posameznih izvršilnih naslovov oziroma odmere davčnih obveznosti, torej v tem postopku ne more uveljavljati, da so bili nepravilno odmerjeni prispevki iz razloga, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju oziroma iz razlogov, ker ni več opravljala dejavnosti, je bila brezposelna oziroma se je upokojila. Če posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov, dolžniku v davčnem ali drugem postopku, v katerem so bili izdani, niso bili pravilno vročeni, tega v postopku zavarovanja prav tako ne more ugovarjati.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - štetje rokov - zmotna uporaba materialnega prava
Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok), se skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046588
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/3, 67/4. ZMV-1 člen 25. ZNP-1 člen 151.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - premično skupno premoženje - upravljanje s stvarjo - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - pogoji za udeležbo v prometu - registracija motornega vozila - podaljšanje prometnega dovoljenja - popravilo vozila
Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.
Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen.
ZPP člen 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
dopolnitev izvedenskega mnenja - kršitev pravice do enakega varstva pravic
V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje v celoti oprlo na sporno izvedensko mnenje, tožnica je svoje pripombe na izvedensko mnenje podala natančno in konkretizirano, pri tem pa ni izkazano, da bi bil zavrnjen dokazni predlog dan z namenom zavlačevanja postopka, zato bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi dokaznemu predlogu tožnice in sodnemu izvedencu odrediti, da na zadnjem naroku za glavno obravnavo z dne 7. 1. 2021 ustno dopolni prvotno izvedensko mnenje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047075
ZGD-1 člen 263, 505, 505-5, 515, 515/6, 521, 521/1-4. ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 73, 73/3, 190, 190/1. ZDR-1 člen 17, 17/4, 20, 20/3. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4, 11, 11/2, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 20, 20-1.
upravljanje družbe - odločanje družbenikov - prenehanje družbe - delodajalec - zastopnik delodajalca - poslovodja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - skupščina družbe - brezplačna pravna pomoč - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kakšno plačo je toženec prejemal, preden je postal direktor, je za odločitev v tej zadevi pravno pomembno. Če se namreč trditve, da pred nastopom direktorskega položaja ni prejemal minimalne plače, izkažejo za resnične, za pravilno uporabo 190. člena OZ zahtevku za vračilo izplačanih plač vse do zneska minimalne plače ni mogoče dati pravnega varstva. Če je imel toženec pred vtoževanim obdobjem plačo višjo od minimalne, so bila namreč brez podlage le izplačila, višja od dogovorjene plače. Ne glede na to torej, da tožencu ni uspelo izkazati kasnejših pogodb o zaposlitvi od tiste iz leta 1995, pa ustni dogovor glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, torej tudi glede plače, ni ničen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047261
URS člen 22, 26.
škodni dogodek - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - pomota sodišča - kršitev enakega varstva pravic - izčrpanje vseh pravnih sredstev - ustavno sodišče - prekinjena vzročna zveza
Preozko je stališče tožnice v pritožbi, da mora stranka za odškodninsko odgovornost toženke, ki je izrazito subsidiarna, uporabiti zgolj vsa redna in izredna pravna sredstva, ki so ji v posamezni zadevi na voljo. Pravna teorija poudarja, da je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče sanirati sodniško napako.
S tem, ko je tožnica opustila vložitev nadaljnjega možnega pravnega sredstva, je bila vzročna zveza med očitano kršitvijo pri postopanju sodišča in zatrjevano škodno posledico prekinjena oziroma ne obstaja.
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.