OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti postopka - trajanje postopka - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta
Predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka mora enako kot načrt poteka stečajnega postopka vsebovati opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep nobenega od prej navedenih relevantnih dejstev za spremembo načrta poteka stečajnega postopka ne vsebuje. Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, si mora prizadevati, da upraviteljica ali upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico je bil začet pred več kot petimi leti. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka bi ob dejstvu dolgega trajanja tega postopka, po oceni pritožbenega sodišča moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navesti in tudi presojati konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku tega stečajnega postopka. Ni utemeljen predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka, če temelji na izhodišču, da rokov za opravo posameznih dejanj upravitelj ne more predvideti.
ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00052963
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. SPZ člen 115. SZ-1 člen 30.
višina tožbenega zahtevka - spor majhne vrednosti - presoja sklepčnosti tožbe - način obračunavanja stroškov
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V sporu o zakonitosti odpovedi se presoja, ali je podan razlog za odpoved, kot ga v odpovedi opredeli delodajalec. Toženka je v odpovedi navedla bistveno zmanjšano poslovanje oziroma pričakovan polovični upad prihodkov (pri čemer tega ni opredelila le za en segment poslovanja, ampak na splošno). V tožbi je navedla podatke na reklamnem področju, na prvem naroku za glavno obravnavno dne 4. 9. 2020 pa je podala navedbo o predvidenem upadu v deležu 1/3. Slednjega sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ugotovilo je prav nasprotno, torej da se je "stanje hitro normaliziralo" in da so se prihodki od januarja 2020 do aprila 2020, ko je toženka tožnici podala odpoved, povečevali (točka 7 obrazložitve). Povečevanje prihodkov pa lahko kaže le to, da poslovanje ni bilo zmanjšano, hkrati pa ne utemeljuje napovedi o pričakovanem tretjinskem in še manj polovičnem upadu prihodkov. Glede na to, da poslovanje toženke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni bilo zmanjšano (ne glede na to, ali je bilo morda zmanjšano na enemu segment poslovanja; to kvečjemu pomeni, da je bilo na drugemu segmentu povečano), razlog za podajo odpovedi, kot ga je opredelila toženka, ni podan.
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 5. 2016 je toženka tožnici očitala kršitev obveznosti na delovnem mestu referent za javna naročila, ki ima vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ, in sicer ji je očitala, da je v aprilu 2011 in maju 2011 sprejela darilo v zameno, da je ponudniku za oddajo javnega naročila dajala navodila za nezakonito spremembo ponudbe, ki jo je nato vložila med dokumentacijo ponudnikov, s tem pa zanemarila interese svojega delodajalca, da na zakonit in gospodaren način odda javno naročilo najugodnejšemu in ustrezno usposobljenemu ponudniku za najnižjo ceno. S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča je bila tožnica spoznana za krivo navedenega kaznivega dejanja, pri čemer gre za isti historični dogodek, na katerem temeljita obsodilna sodba in odpoved, kot je pravilno uporabo določbe 14. člena ZPP utemeljilo sodišče prve stopnje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožniku ni bil kršen tedenski počitek z udeležbo na dnevnih sestankih, pri skupinskem športu, z dosegljivostjo po telefonu, z nošenjem uniforme, prepovedjo zapuščanja baze, in udeležbe na postrojih ter pri dvigih zastave. Zgolj dejstvo bivanja v vojaški bazi na mednarodni misiji pa ne pomeni povišane pripravljenosti v smislu 9. točke 3. člena ZSSloV, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik.
vložitev tožbe - aktivna legitimacija za tožbo - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora - pravnomočnost odločitve - procesni rok - zakonski rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
O vprašanju pravočasnosti ugovora toženca, za obravnavo katerega se zavzema v predlogu, je bilo že pravnomočno odločeno. Ponovno odločanje o tem vprašanju zato ni dopustno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Uravnoteženost položaja strank je v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine nujno potrebno raztezati tudi na fazo presoje obrazloženosti dolžnikovega ugovora, ker upniku k predlogu za izvršbo verodostojnih listin ni potrebno predložiti. Trditveno in dokazno breme je v izhodišču na upniku, ki ga lahko prevali na dolžnika (še)le, ko in če navede dejstva, ki njegov zahtevek substancirajo. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel, in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje oziroma do njene višine konkretno opredelil.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - štetje rokov - zmotna uporaba materialnega prava
Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok), se skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - dovoljeni pritožbeni razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - vrednost odtujenega vozila - nedovoljen pritožbeni razlog
Z navedbami, da je v obtožnici navedena vrednost odtujenega vozila bistveno pretirana (za najmanj 30 % glede na podan premoženjskopravni zahtevek Zavarovalnice in da je tudi naložena povrnitev protipravno pridobljene premoženjske koristi obtožencu previsoka), pritožnik po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede navedenih dejstev, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog, upoštevaje, da je bila obtožencu izrečena sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde.
ZDR-1 člen 142, 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Tožnik pravila reda in obnašanja na misiji napačno povezuje s pojmom delovnega časa ter sodišču neutemeljeno očita zmotno pojmovanje delovnega časa. Posledično ni pomembno pritožbeno sklicevanje na primere Sodišča EU, ki se ne nanašajo na režim, kot ga zahteva služenje v vojaških enotah na misiji, ampak na pripravljenost in dosegljivost delavcev v času dežurstva ipd. Tožnik torej napačno predlaga, da bi bilo potrebno celoten čas, ko je delavec na misiji, šteti kot delovni čas. Ne more pa uspeti niti s pavšalnim navedbam zoper vsebino mesečnih evidenc delovne obremenjenosti, glede katerih je sodišče prve stopnje stopnje oblikovalo obrazložene dokazne zaključke, ki le še potrjujejo pravilnost izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047931
ZPP člen 181, 206, 206/1, 206/1-1. ZKUASP člen 7, 7/2, 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 28.
plačilo avtorskega honorarja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neodrska glasbena dela - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Iz zapisnika o zagovoru izhaja, da delavec na dejstva v vabilu ni podal zagovora, ampak je podal le predlog, da mu delodajalec poda odpoved iz poslovnega razloga, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Tudi pritožbene navedbe tožnika, da sta s prokuristko v vmesnem času od izostanka do odpovedi iskala način prenehanja delovnega razmerja, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, nimajo vpliva na presojo odpovednega razloga, pač pa kvečjemu potrjujejo pravilno presojo sodišča prve stopnje o tem, da je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi po 109. členu ZDR-1, kar je sodišče vezalo na izgubo zaupanja (čemur pritožba niti ne nasprotuje) ter na okoliščino, da tožnik niti ni imel več interesa delati pri tožencu.
V preostalem pritožnik v pritožbeni obrazložitvi prezre, da so pri obvestilih iz drugega odstavka 148. člena ZKP, predmet izločitve le obvestila iz drugega odstavka 83. člena ZKP. Ostala obvestila se iz spisa ne izločajo, temveč se uporabljajo pri preizkušanju že pridobljenih dokazov ali pri pridobivanju novih dokazov, medtem ko sodba na sama obvestila zaradi splošne zapovedi iz tretjega odstavka 148. člena ZKP tako ali tako ne sme biti oprta.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047075
ZGD-1 člen 263, 505, 505-5, 515, 515/6, 521, 521/1-4. ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 73, 73/3, 190, 190/1. ZDR-1 člen 17, 17/4, 20, 20/3. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4, 11, 11/2, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 20, 20-1.
upravljanje družbe - odločanje družbenikov - prenehanje družbe - delodajalec - zastopnik delodajalca - poslovodja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - skupščina družbe - brezplačna pravna pomoč - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kakšno plačo je toženec prejemal, preden je postal direktor, je za odločitev v tej zadevi pravno pomembno. Če se namreč trditve, da pred nastopom direktorskega položaja ni prejemal minimalne plače, izkažejo za resnične, za pravilno uporabo 190. člena OZ zahtevku za vračilo izplačanih plač vse do zneska minimalne plače ni mogoče dati pravnega varstva. Če je imel toženec pred vtoževanim obdobjem plačo višjo od minimalne, so bila namreč brez podlage le izplačila, višja od dogovorjene plače. Ne glede na to torej, da tožencu ni uspelo izkazati kasnejših pogodb o zaposlitvi od tiste iz leta 1995, pa ustni dogovor glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, torej tudi glede plače, ni ničen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00047261
URS člen 22, 26.
škodni dogodek - premoženjska škoda - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - pomota sodišča - kršitev enakega varstva pravic - izčrpanje vseh pravnih sredstev - ustavno sodišče - prekinjena vzročna zveza
Preozko je stališče tožnice v pritožbi, da mora stranka za odškodninsko odgovornost toženke, ki je izrazito subsidiarna, uporabiti zgolj vsa redna in izredna pravna sredstva, ki so ji v posamezni zadevi na voljo. Pravna teorija poudarja, da je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva, s katerimi bi bilo mogoče sanirati sodniško napako.
S tem, ko je tožnica opustila vložitev nadaljnjega možnega pravnega sredstva, je bila vzročna zveza med očitano kršitvijo pri postopanju sodišča in zatrjevano škodno posledico prekinjena oziroma ne obstaja.
spor majhne vrednosti - razdelilnik stroškov - upravnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - enostanovanjska stavba - skupni strošek - ključ delitve stroškov - stroški uporabe skupne stvari - stroški odvoza smeti - čiščenje skupnih delov - upravljanje skupne stvari - odstop od pogodbe - nedokazana dejstva
Delitev stroška za odvoz smeti, če nastaja kot skupen strošek, je stvar dogovora med lastniki. V primeru nemožnosti sklenitve takega dogovora ima vsak od etažnih lastnikov ali upravnik možnost zahtevati nadomestno odločitev sodišča v nepravdnem postopku.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - nova dejstva ali dokazi
Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago.
Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.
gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - režijske ure - cena del - pobotni ugovor
Režijske ure so ure, ki jih izvajalec potrebuje za izvedbo posameznih del in neposredno niso izmerljive. Vendar pa ob dejstvu, da so bila dela izvedena in kot je ugotovil izvedenec, režijske ure navedene v obračunu ne odstopajo od količin in cen primerljivih z enako vrsto del ter je obračun primerljiv s tržnimi cenami, kar pomeni, da ni razhajanj od običajno potrebnega časa ter običajne višine plačila za tovrstna dela, pritožbena izvajanja o neutemeljenem priznanju režijskih ur, niso utemeljena.