Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in neprerekanih trditev pravilno zaključilo, da sta tožnica in njen sedaj pokojni mož toženki v dveh delih (1. 2. 2014 znesek 7.000,00 EUR in 1. 10. 2014 še 8.000,00 EUR) izročila 15.000,00 EUR kot varščino za odkup terjatve, ki ju je bremenila v izvršilnem postopku. Pravilno pa je tudi zaključilo, da sta ta denar izročila toženki osebno in ne kot zastopnici podjetja T. d.o.o.
vložitev tožbe - aktivna legitimacija za tožbo - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora - pravnomočnost odločitve - procesni rok - zakonski rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
O vprašanju pravočasnosti ugovora toženca, za obravnavo katerega se zavzema v predlogu, je bilo že pravnomočno odločeno. Ponovno odločanje o tem vprašanju zato ni dopustno.
Utemeljena je le navedba, da je bila potrebna vloga z dne 13. 2. 2019, v kateri je tožeča stranka podala stališče do vprašanj izvedencu, ki jih je predlagala tožena stranka in ti očitno niso bili ustrezni, kajti sodišče v sklepu o določitvi izvedenca z dne 8. 3. 2019 ni postavilo ravno vprašanj tožene stranke, na katere je opozarjala tožeča stranka.
ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 179, 299, 378, 378/1, 1051, 1051/1, 1053, 1053/1.. ZDR-1 člen 6, 6/6, 7, 7/4, 46, 137.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 7.
zamuda - regres za letni dopust - nepremoženjska škoda - okrnitev osebnostne pravice - zamudne obresti
Splošni predpostavki za nastanek dolžnikove zamude sta zapadlost ali dospelost terjatve in neizpolnitev. Stranki sta v točki 3.4. sporazuma podaljšali rok izpolnitve oziroma zapadlost terjatve iz naslova regresov za letni dopust za leta 2014 do 2017 do konca leta 2018. Ker tožena stranka ni bila v zamudi z izpolnitvijo obveznosti pred 1. 1. 2019, do tega dne tožnik ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
Po 179. členu OZ v krog pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče oškodovancu prisoditi denarno odškodnino, med drugim spadajo duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Pravilna je presoja sodišča, da tožnik v tem sporu ni dokazal posega v osebnostne pravice. V pritožbi izpostavlja, da zaradi večletnega neplačevanja regresa ni mogel na dopust in da je tožena stranka posegla v pravico tožnika do zdravja in plačanega letnega dopusta. Dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust več let zaporedoma, samo po sebi še ne pomeni okrnitve pravice do zdravja in duševne integritete ter plačanega letnega dopusta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00052965
SPZ člen 115. SZ-1 člen 30. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2,7.
upravljanje večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja - stroški vzdrževanja - obratovalni stroški - sredstva rezervnega sklada - trditvena podlaga
Ko etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je treba kot merilo uporabiti izračun po 30. členu SZ-1 (in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb), ki določa, da se stroški obratovanja in vzdrževanja obračunajo bodisi na podlagi števila enot v stavbi, površine posameznega dela, bodisi na podlagi števila uporabnikov. Po oceni pritožbenega sodišča je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka, ki je sicer navedla pravno podlago za merila za delitev stroškov, ni konkretno opredelila, na kakšen način je izračunala na toženca odpadli delež posameznih zaračunanih stroškov in storitev.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo - delno plačilo
Izvršitelj po opravljenem rubežu ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Stroški za izvršitelja zato niso bili potrebni. Izvršitelj namreč glede na določbo 53. člena v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
izplačilo nagrade - vojska - zmotna uporaba materialnega prava
Posebne denarne nagrade po novi uredbi tožniku ni mogoče priznati za leta pred začetkom veljavnosti nove uredbe, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje, ker takrat nova uredba še ni veljala.
ZP-1 člen 92, 92/2, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
ugoditev pritožbi - pravica do uporabe jezika v postopku - nerazumljivi razlogi - hitri postopek o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V kolikor kršitelj ne razume, za kaj gre v postopku, ne more zavzeti stališč do dejanskih in pravnih vidikov na naslovljenega očitka.
razrešitev - direktor - sodno varstvo - zamuda roka
Rok za uveljavljanje sodnega varstva določa drugi odstavek 39. člena ZZ. Gre za petnajstdnevni rok, ki teče od prejema sklepa o razrešitvi (in ne morebiti od trenutka, ko se razrešeni direktor seznani z dejstvom, da bo ali je bil razrešen, oziroma ko bi se s takšnim dejstvom lahko seznanil). Tožnica sklepa o razrešitvi sploh ni prejela. Dne 21. 5. 2020 je po elektronski pošti v priponki prejela zapisnik s seje sveta, ki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnica v pritožbi, ne le, da ne vsebuje obrazložitve in pravnega pouka odločitve o razrešitvi, sploh ni podpisan. Toženka je bila dolžna sklep o razrešitvi (v pisni obliki z obrazložitvijo in pravnim poukom ter podpisan s strani pristojne osebe) izdati ter ga vročiti. Od vročitve dalje bi tekel rok za sodno varstvo. Ker tega ni storila, ni mogoče šteti, da bi bila tožba v zvezi z razrešitvijo prepozna.
posest - motenje posesti - spor zaradi motenja - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - nadaljevano motilno dejanje
Pravilna je ocena, da je šlo za enotno oz. nadaljevano motilno dejanje parkiranja, ki se ni zgodilo oziroma začelo šele v novembru 2019, pač pa se je dogajalo na bistveno enak način že najmanj od poletja 2018. Tožba za varstvo pred motenjem posesti iz decembra 2019 je glede na 32. člen SPZ prepozna in bo sporno razmerje treba urejati kvečjemu na temelju pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049194
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 259, 259/2, 259/3. ZPP člen 285, 339, 339/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - prepoved razpolaganja z nepremičninami - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - kako se izpodbija - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predznamba - zaznamba vrstnega reda - maksimalna hipoteka - izpodbojna tožba
Sklep sodišča prve stopnje je predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva.
Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048267
SPZ člen 72, 72/1. SZ-1 člen 23, 23/3. ZVEtL člen 3.
etažna lastnina - skupna lastnina - splošni skupni del - solastnina na skupnih delih - idealni delež solastnika - posamezni del stavbe - deleži na nerazdeljeni stvari - stavba z več vhodi - terasa
Tretji, četrti in peti prijavljeni udeleženec so navedli, da gre za dele stavbe (terasa, sušilnica oz. pralnica), ki so bili že ob gradnji namenjeni stanovalcem cele (enovite) stavbe s tremi vhodi (sedaj posameznih stavb), in služijo vsem stanovalcem, predlagateljica pa temu ni nasprotovala, zato je to šteto za resnično.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka - nova dejstva ali dokazi
Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago.
Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047931
ZPP člen 181, 206, 206/1, 206/1-1. ZKUASP člen 7, 7/2, 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 28.
plačilo avtorskega honorarja - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - neodrska glasbena dela - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - individualno uveljavljanje malih avtorskih pravic - pravni interes za ugotovitveni zahtevek
Vprašanje obstoja tožnikove pravice iz naslova obveznega kolektivnega upravljanja na uporabljenih avtorskih delih ali obstoja pogojev za individualno upravljanje avtorske pravice (izjema po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZKUASP) predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi, saj gre za vprašanje obstoja pravnega razmerja, od katerega je posledično odvisna odločitev o zadevi.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 283, 283/1.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vsebina izvršilnega naslova - novo vozilo - dodatna oprema vozila - ugovor izpolnitve obveznosti - nadomestna izpolnitev - soglasje upnika
Vozilo KIA PRO CEED 2,0 CRDI EX SPORT PACK ++, kakršnega je od dolžnika kupila upnica leta 2009, ni več dobavljivo. Zato ji je dolžnik v skladu z izvršilnim naslovom dolžan izročiti novo vozilo z enakimi karakteristikami, kot izhajajo iz računa dolžnika št. 47639 z dne 31. 8. 2009.
Med karakteristike vozila ne sodijo le njegove tehnične lastnosti, temveč celokup karakteristik, ki zajemajo tako znamko, model in motor ter tehnične lastnosti vozila, poleg tega pa tudi serijsko opremo določenega paketa in vse opcije, ki jih naročnik izbere. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da za pravilno izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu zadostuje, da je ponujeno vozilo tehnično ustrezno, sodišče prve stopnje pravno pomembnih dejstev, ki se nanašajo na potrebno opremo in druge lastnosti vozila, ki niso tehnične narave, ni ugotavljalo in se do trditev in dokazov s tem v zvezi ni opredelilo.
spor majhne vrednosti - razdelilnik stroškov - upravnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - enostanovanjska stavba - skupni strošek - ključ delitve stroškov - stroški uporabe skupne stvari - stroški odvoza smeti - čiščenje skupnih delov - upravljanje skupne stvari - odstop od pogodbe - nedokazana dejstva
Delitev stroška za odvoz smeti, če nastaja kot skupen strošek, je stvar dogovora med lastniki. V primeru nemožnosti sklenitve takega dogovora ima vsak od etažnih lastnikov ali upravnik možnost zahtevati nadomestno odločitev sodišča v nepravdnem postopku.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - zapuščinski postopek - oporoka - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica
Načelo kontradiktornosti tudi v zapuščinskem postopku terja, da sodišče strankam omogoči, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, kar vsekakor velja tudi za v spis vloženo oporoko, ki posega v dedno pravico.
stečajni postopek - ocena vrednosti premoženja - poročilo o oceni tržne in likvidacijske vrednosti - predložitev cenitve sodnega cenilca - pavšalne trditve
Pritožnik z laičnimi navedbami ne more ovreči poročila o oceni tržne vrednosti, ki ga je izdelala sodna cenilka.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - štetje rokov - zmotna uporaba materialnega prava
Rok, ki je določen v mesecih (enomesečni rok), se skladno s tretjim odstavkom 111. člena ZPP konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. In ne po preteku tridesetih dni, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZDSS-1 člen 5, 58/1, 5/1-b, 5/2.. ZPP člen 30, 52, 52/2.
stvarna pristojnost
Tretja tožena stranka ni tožnikov delodajalec, prav tako tudi ne zavarovalnica, zato ne gre za individualni delovni spor v pristojnosti delovnega sodišča kot specializiranega sodišča, ampak za spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.