tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - zamudna sodba - lastništvo tretjega - prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi - specialne določbe - uporaba določb ziz - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost sodišča
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo. Šesti odstavek 65. člena ZIZ namreč določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe. Na navedene omejitve je sodišče prve stopnje obe stranki pravočasno opozorilo. Glede na navedeno vsebino citiranih določb je zmotno stališče pritožbe, da je 286. člen ZPP specialnejši od določb ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00047940
OZ člen 311. SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - pobot - pogoji za pobot - vzajemnost medsebojnih terjatev - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - poravnava zapadlih obveznosti - časovne meje pravnomočnosti - nove trditve v pritožbi - prenehanje terjatve zaradi plačila - naknadno prenehanje terjatve - ugovor v izvršilnem postopku
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - časovna omejitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sklepa - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Pritožnik utemeljeno graja kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, ki se nanaša na čas podaljšanja začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi po vloženi obtožnici do izreka sodbe, na podlagi četrtega odstavka 502.b člena ZKP, traja največ tri leta. Glede na dejstvo, da je bila v predmetni kazenski zadevi obtožnica Specializiranega državnega tožilstva vložena dne 11. 4. 2019, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšalo do 11. 4. 2022.
Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe, v skladu z določilom 387.člena ZKP, po uradni dolžnosti ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca (udeleženca) v korist tudi drugim, ki se zoper sklep niso pritožili (beneficium cohaesionis).
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 103/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5. ZPP člen 108.
unovčenje stečajne mase - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nadomestilo upravitelja za razdelitev - pritožba stečajnega upravitelja - osnova za izračun nadomestila - znesek unovčene stečajne mase - nepopolna vloga
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je naloga upravitelja, da poda jasne in popolne navedbe, katere delitve so bile opravljene v postopku po 3.1.2015 (ko je začel veljati Pravilnik 2015), kdaj so bile opravljene in v kakšnem znesku, ter poda tudi točne navedbe, na podlagi katerih sklepov so bile opravljene. Sodišče lahko vsebinsko odloči le o popolnem predlogu, ni pa njegova naloga, da po spisu išče, na katere delitve bi se upraviteljeva zahteva lahko nanašala.
obseg in deleži na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj - izločitev izvedenca
Po celostni primerjavi prihodkov je pravilno ocenilo, da je prva toženka v času trajanja zunajzakonske skupnosti prejela prihodke v približni višini 298.795,56 EUR, tožnik pa v približni višini 181.528,97 EUR, pri čemer so tudi ob upoštevanju dejstva, da znesek 48.293,34 EUR, ki je vsebovan v seštevku tožnikovih prihodkov (40.761,52 EUR + 7.531,82 EUR) predstavlja neto znesek, tožnikovi prihodki še vedno nižji od prvotoženkinih in ta razlika ni zgolj neznatna. Tako se pokažejo za neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik vseskozi prejemal višje prihodke od prve toženke in da je napačen pristop sodišče, ko je za primerjavo prihodkov zgolj seštelo bruto dohodke, izkazane na FURS, in da bi moralo upoštevati neto zneske. Tudi če bi bil znesek drugih tožnikovih prihodkov, v neto višini 48.293,34 EUR, upoštevan v bruto znesku oziroma tudi če bi bil bruto znesek za 100 % višji, bi bil znesek prihodkov prve toženke v bruto znesku še vedno večji od zneska tožnikovih prihodkov v bruto znesku.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 114, 116.. ZST-1 tarifna številka 91012.
sprememba hipotekarnega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev - prenos hipoteke na novega upnika - sodna taksa
Spremembo imetnika hipoteke, ne glede na to, da je ta pravica prešla na novega upnika kot prevzemno družbo, ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, temveč zgolj z glavnim vpisom.
V smislu določb ZST-1 gre za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ki je po tarifni št. 91012 taksiran v višini 50,00 EUR.
Višje sodišče se sicer strinja s stališčem, da bi morali biti tudi ti stroški del predračuna stroškov stečajnega postopka, ki ga je sodišče določilo po predlogu upravitelja. Vendar pa samo to še ne pomeni, da zato teh stroškov stečajnemu dolžniku ni treba plačati. So pa bili potrebni.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo tako obstoj temelja (izguba zavarovančevih (zavarovalnih) pravic iz naslova obveznega zavarovanja v prometu) kot tudi višino prisojene (vtoževane) terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00052049
ZNP-1 člen 100, 101. ZPP člen 154, 155. ZIZ člen 15.
stroški postopka - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - varstvo koristi otroka - načelo uspeha - prosti preudarek
Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00046879
ZPP člen 7, 212, 451, 495, 495/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dodatna dela - plačilo dodatnih del - medsebojni dogovor strank - sklenitev ustnega dogovora - dokazovanje - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - prepozne trditve - dokazni predlog nasprotne stranke
Višje sodišče ugotavlja, da se te pritožbene trditve nanašajo na dokazovanje podlage zahtevka, glede katere tožeča stranka ni ponudila zadostne trditvene podlage, saj ni podala nobenih trditev, s kom in kdaj so bila dodatna dela dogovorjena in kdaj so bila opravljena, zaradi česar je sodišče prve stopnje zaključilo, da iz trditev tožeče stranke ni mogoče izluščiti individualiziranih historičnih dogodkov, iz katerih naj bi izhajala podlaga obveznosti tožene stranke. S predlaganimi dokazi pa trditvene podlage ni mogoče nadomeščati, saj 212. člen ZPP jasno razlikuje med trditvami in dokazi. Slednji so namenjeni le preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče (7. in 212. člen ZPP).
Na kršitev pravice do izjave zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče se lahko sklicuje le stranka, ki je izvedbo takega dokaza predlagala (prim. 7. in 212. čl. ZPP).
Po odškodninskem principu premoženjskega zavarovanja je pogoj za obveznost zavarovalnice izpolnjen z nastankom škode. Navadno škodo pa predstavlja zmanjšanje premoženja. Iz toženkinih splošnih pogojev izhaja, da se je zavarovatelj - toženka, zavezala nadomestiti vrednost oziroma zmanjšanje vrednosti kot posledice izvedene vlomne tatvine (ali poskusa vlomne tatvine) ukradenih, uničenih ali poškodovanih zavarovanih stvari. Splošni pogoji tako nikjer ne določajo, da so zavarovane le stvari, ki jih ima zavarovanec na podlagi prodajne pogodbe ali da morajo te biti plačane, oziroma da škoda nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun.
način nastanka poškodb - vzrok padca - vzrok padca in zdrsa - poškodbe okolčja in stegnenice - zlom - neobstoj vzročne zveze - objektivna odgovornost - sporna višina nepremoženjske škode - uradni preizkus izpodbijane sodbe - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - stopnja verjetnosti - prispevek oškodovanca
Glede na to, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je tožnica padla padla pri izstopanju iz vozila in si zlomila vrat desne stegnenice (sporen je bil način nastanka škodnega dogodka oziroma vzrok padca tožnice), pritožba ne more izpodbiti dokazne ocene v tej zvezi z navedbami, da je izvedenec za raziskave prometnih nezgod zaključil, da ni mogoče določiti, ali je bil kateri od čevljev izpostavljen drsenju.
Pritožba je navedla, da se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o višini dosojene odškodnine, vendar v tej zvezi ni ponudila nobenih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pritožbeno nesporen obseg nepremoženjske škode pri odmeri odškodnine ustrezno upoštevalo načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v smislu 179. in 182. člena OZ ter je prisojena odškodnina skladna z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - namen ukrepa - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje na zaprtem oddelku
Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - verbalni konflikt
Psihično nasilje predstavljajo ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti ali druge duševne stiske, tudi če je storjena z uporabo informacijske tehnologije.
Ko sodišče ocenjuje pomen izrečenih besed, ki naj bi predstavljale psihično nasilje, mora hkrati upoštevati tudi namen zakona in izrečenih ukrepov. Ta namreč ni v reševanju vsakršnih konfliktnih odnosov, ki nastanejo po razpadu partnerske zveze in h katerim prispevata oba udeleženca, ampak v zagotovitvi varstva žrtvi nasilja. Raven nasilja mora biti taka, da je poseg v zasebnost in ustavne pravice udeleženca v skladu z načelom sorazmernosti.
ZPP člen 151, 151/1, 331, 331/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZPSPP člen 29, 29/3.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - sklep o stroških pravdnega postopka - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 331. člena ZPP mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke, ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Glede na to, da spadajo stroški predloga za izdajo naloga za izpraznitev med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP), ima vsaka stranka pravico vedeti, po katerih kriterijih in katere stroške je sodišče priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046880
ZPND člen 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1.
sklep o stroških postopka - stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - specialne določbe - odločanje o stroških po prostem preudarku - kriterij uspeha - potrebnost - podaljšanje ukrepa - brezposelnost
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke.
Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina, ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotno stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. Slednje v predmetni zadevi ni podano. Izkazano dejansko stanje v predmetni zadevi potrjuje, da upravni organ ni imel osnove presojati pravilnosti izdanega potrdila, saj tožena stranka v predsodnem postopku temu ni ugovarjala.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost
Dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe.
nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum - izločitev nedovoljenih dokazov
Eden od temeljnih pogojev za odreditev obeh problematiziranih prikritih preiskovalnih ukrepov, torej tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP in nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem po 150. členu ZKP, je obstoj dokaznega standarda na nivoju utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira enega izmed kataloško določenih kaznivih dejanj.