OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - zavrnitev predloga - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi
Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.
Državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbeno izpodbijanega sklepa v smislu zgoraj povzetih pritožbenih navedb ugotavlja, da so slednje protispisne. Sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve ni navedlo le ene ampak celo vrsto obtoženčevih osebnostnih lastnosti oziroma subjektivnih okoliščin, ki ga še vedno delajo ponovitveno nevarnega.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
nagrada za čas potovanja - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika pripada sodnemu tolmaču za čas potovanja na sodišče in nazaj za vsake začete pol ure 11,00 EUR. Glede na to, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj, je nepravilen izračun kot ga pritožbeno zatrjuje sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure).
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost
Dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
Tožnica je zoper izpodbijani delni sklep 20. 4. 2021 tudi sama vložila pritožbo. Ker ji je bil sklep vročen 24. 3. 2021, je ta pritožba vložena po izteku zakonskega roka 15 dni in s tem prepozna. Glede na to, bi jo lahko skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, je pritožbo kot prepozno zavrglo pritožbeno sodišče (352. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046930
DZ člen 138, 138/4. ZPP člen 348, 348/2. ZNP-1 člen 42, 101.
vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - izdaja nove odločbe - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - izvajanje starševske skrbi - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - izostanek stranke z obravnave - zakonska domneva - resničnost trditev - odločitev o stroških postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari.
Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz drugega odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične.
sodni izvedenec - sodni cenilec - cenilno poročilo - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, tudi ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
odločitev o stroških - razveljavitev začasne odredbe - stroški v postopku zavarovanja - koristi otroka kot pravni standard - odločanje o stroških po prostem preudarku - stroški postopka v družinskih sporih - ureditev stikov z otrokom - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.
neplačilo predujma za izvedenca - ustavitev nepravdnega postopka - predujem, plačan po izteku roka
Glede na to, da je predlagateljica po pritožbenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki spisa, predujem plačala 31. 3. 2021, ga je plačala po izteku roka za njeno plačilo in torej prepozno.
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 torej sodišču daje le možnost oziroma dovoljuje takšno odločitev, vendar je od sodišča ne zahteva. Tudi 359. člen ZKP pravi, da sodišče o tem lahko odloči, ni pa tega dolžno storiti.
Ni nujno, da tožnik postavi poseben ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni in upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, lahko varstvo svoje terjatve zahteva s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Ni pomembno, kateri od zakoncev je iz svoje plače neposredno plačeval gradnjo hiše. Skupno premoženje je enotna premoženjska masa in pri ugotavljanju deležev se celovito presoja prispevek vsakega od zakoncev, namenjen za potrebe njune življenjske in družinske skupnosti.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja je treba darila sorodnikov v dvomu šteti kot darilo, dano obema zakoncema po enakih deležih. To velja, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
korist mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - mnenje otroka
Kadar sodišče otroka pozove, naj izrazi svoje mnenje, ker oceni, da je dovolj zrel in sposoben razumeti njegov pomen in posledice, je potrebno to mnenje tudi upoštevati.
Vse odločitve, ki se tičejo otrok, morajo zato biti v največjo korist otroka. Otrokovo mnenje tako nima moči veta. Presojati ga je potrebno v kontekstu varovanja njegovih koristi. Odločitev o stikih zato ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00048034
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-4.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vpliv začasne odredbe na tek izvršilnega postopka - poseg začasne odredbe v izvršilni naslov - kasnejši izvršilni naslov - konkurenca dveh izvršilnih naslovov
Pritožbenemu stališču, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek obravnavanega izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče pritrditi. Iz ustavnosodne prakse namreč izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa jasno in nedvomno navedlo, da je bil ugovor vložen prepozno. Navedlo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen 16. aprila 2021, da se je rok za ugovor iztekel 24. 4. 2021, toženec pa je plačilnemu nalogu ugovarjal 28. 4. 2021, kar je prepozno. Navedena dejstva so bila odločilna pri presoji, da je ugovor prepozen. V kolikor se pritožnik z njimi ne bi strinjal, bi jih moral izpodbijati, česar pa ni storil. Zato je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano. Očitek pritožnika, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, se tako izkaže kot neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048096
OZ člen 150. ZPP člen 306.
sodna poravnava - učinki sodne poravnave
Po določbi drugega odstavka 306. člena ZPP lahko v postopku pred pravdnim sodiščem sklenjena poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje pa lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami (tudi tistih, ki niso predmet tožbenega zahtevka), v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
Glede na zgoraj citirano zakonsko določbo in dejstvo, da je s sklenjeno sodno poravnavo bilo med pravdnima strankama rešeno sporno razmerje glede tožničine lastninske pravice na spornem stanovanju, njen primarni zahtevek v tej pravdi ni utemeljen ne glede na zatrjevano drugačno pravno podlago. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in sodba ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeni očitek.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - družinski član prosilca - denarni prejemki - pritožbena novota
Glede na to, da je pritožnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da z njim ne živi noben družinski član, predstavlja nasprotna pritožbena navedba pritožbeno novoto.