CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046880
ZPND člen 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1.
sklep o stroških postopka - stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - specialne določbe - odločanje o stroških po prostem preudarku - kriterij uspeha - potrebnost - podaljšanje ukrepa - brezposelnost
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke.
ZPP člen 318.. ZSDU člen 12, 12/2.. ZDR-1 člen 73, 74.. ZDR člen 72.
kolektivni delovni spor - zamudna sodba - pasivna volilna pravica
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00046777
ZPIZ-2 člen 191, 191/1. OZ člen 352, 352/1.
povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Sodna praksa je tudi za terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, tj. škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče, kakršna je konkretna, izoblikovala enotna pravila v zvezi z zastaranjem. In sicer začne tudi zastaranje za povrnitev takšne premoženjske škode teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pa je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih tovrstnih škod.
ZPP člen 151, 151/1, 331, 331/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZPSPP člen 29, 29/3.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - sklep o stroških pravdnega postopka - obrazložitev sklepa o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 331. člena ZPP mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke, ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Glede na to, da spadajo stroški predloga za izdajo naloga za izpraznitev med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP), ima vsaka stranka pravico vedeti, po katerih kriterijih in katere stroške je sodišče priznalo.
ZSVarPre člen 8, 20, 20/1, 34b, 34b/7.. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-4.
izredna denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine - invalidnina
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047263
ZPP člen 154, 154/2, 163.
naročniško razmerje za telefon - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - vtoževana terjatev - izračun dolga - stroški postopka - priglasitev stroškov - pravdni stroški po uspehu - druge posebne okoliščine
Ni pojasnjena višina sorazmernega zneska ugodnosti, ki naj bi ga toženec dolgoval tožeči stranki. Prav tako ni jasno točno kaj naj bi sploh dolgoval, zato je odločitev o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka pravilna.
Če bi sodišče upoštevalo le vse pravilno priglašene stroške postopka, bi moral toženec, katerega uspeh je nadpolovičen, tožeči stranki, ki je velika in uspešna gospodarska družba, povrniti bistveno več stroškov kot ji mora plačati same terjatve. Taka odločitev ne bi bila razumna, še manj pravična. Glede na okoliščine konkretnega primera je edina sprejemljiva odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - namen ukrepa - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zdravljenje na zaprtem oddelku
Sprejem osebe brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča, potem ko je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, predstavlja resen poseg v osebno svobodo posameznika. Utemeljuje ga na eni strani obstoj duševne motnje pri osebi, zoper katero se ukrep odreja (ugotovitvam sodišča prve stopnje o obstoju te pritožbi ne nasprotujeta), in na drugi strani visoka stopnja ogroženosti življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe same. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-477/18-19 s 23. 5. 2019 poudarilo, da gre za ukrep, s katerim se najprej uresničuje varstveni vidik, torej da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe in še terapevtski vidik, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem osebe, ki naj poteka v ustreznem terapevtskem okolju. Zgolj varstveni in terapevtski cilj skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
nagrada za čas potovanja - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika pripada sodnemu tolmaču za čas potovanja na sodišče in nazaj za vsake začete pol ure 11,00 EUR. Glede na to, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj, je nepravilen izračun kot ga pritožbeno zatrjuje sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 70 minut (trikrat začete pol ure).
sodni izvedenec - sodni cenilec - cenilno poročilo - nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. To pravico pridobi, ko opravi svojo nalogo. Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je namreč strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo mu nalogo, tudi ni pomembno, ali se stranke z vsebino izvedenskega mnenja strinjajo in tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo ugotovitve izvedenca ali ne.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
odločitev o stroških - razveljavitev začasne odredbe - stroški v postopku zavarovanja - koristi otroka kot pravni standard - odločanje o stroških po prostem preudarku - stroški postopka v družinskih sporih - ureditev stikov z otrokom - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046930
DZ člen 138, 138/4. ZPP člen 348, 348/2. ZNP-1 člen 42, 101.
vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - izdaja nove odločbe - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - izvajanje starševske skrbi - postopek s pritožbo - pritožbena obravnava - izostanek stranke z obravnave - zakonska domneva - resničnost trditev - odločitev o stroških postopka - postopek za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, kadar to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena DZ). Spremembe morajo biti bistvene, saj bi se v nasprotnem izničil učinek pravnomočno razsojene stvari.
Predlagatelj na obravnavo ni pristopil, zato velja domneva iz drugega odstavka 348. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, po kateri se šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi nasprotne udeleženke izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične, medtem ko trditve o dejstvih, ki jih sam izpodbija s pritožbo, niso resnične.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00048034
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-4.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vpliv začasne odredbe na tek izvršilnega postopka - poseg začasne odredbe v izvršilni naslov - kasnejši izvršilni naslov - konkurenca dveh izvršilnih naslovov
Pritožbenemu stališču, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek obravnavanega izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče pritrditi. Iz ustavnosodne prakse namreč izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062742
KZ-1 člen 42, 42/3, 74, 75, 75/1, 77, 175, 175/1, 175/3.. ZKP člen 155.a, 155.a/8.. ZOPOKD člen 4,4/3, 26, 26/1, 26/1-2.
zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja - tajno delovanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.
Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.
V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.
Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.
Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa jasno in nedvomno navedlo, da je bil ugovor vložen prepozno. Navedlo je, da je bil tožencu plačilni nalog vročen 16. aprila 2021, da se je rok za ugovor iztekel 24. 4. 2021, toženec pa je plačilnemu nalogu ugovarjal 28. 4. 2021, kar je prepozno. Navedena dejstva so bila odločilna pri presoji, da je ugovor prepozen. V kolikor se pritožnik z njimi ne bi strinjal, bi jih moral izpodbijati, česar pa ni storil. Zato je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje vezano. Očitek pritožnika, da sklepa zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, se tako izkaže kot neutemeljen.
Sodišče prve stopnje ni odpravilo nobene očitne napake v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - slaboverni graditelj - upiranje gradnji - uveljavljanje pravice - rok za uveljavljanje pravice - izguba pravice - prekluzije - dokazovanje z izvedencem - pripombe - pripombe na izvedensko mnenje - prepozne navedbe
Ključno v navedeni zadevi je dejstvo, da se solastnici, ki sta za gradnjo (sicer slabovernega graditelja) vedeli, tej nista uprli, in da tudi v triletnem roku po končani gradnji nista izkoristili nobene od možnosti, ki sta jih po zakonu imeli kot lastnici.
Izvedensko mnenje je bilo izdelano 12. 3. 2019, pritožnici pa sta se nanj odzvali 28. 3. 2019. Šele 3. 10. 2019, tik pred zaključkom glavne obravnave, sta na sodišče naslovili ugovor prevelike parcele, ki ga sedaj ponavljata v pritožbi. Elaborat je bil na podlagi izvedenskega mnenja tedaj že izdelan, zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi upoštevanje novih, tako poznih navedb preveč zavleklo postopek in da pritožnici nista nič navedli, zakaj tega brez svoje krivde nista mogli ugovarjali že prej. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko teh navedb ni upoštevalo, za kar je imelo podlago v petem odstavku 286.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048096
OZ člen 150. ZPP člen 306.
sodna poravnava - učinki sodne poravnave
Po določbi drugega odstavka 306. člena ZPP lahko v postopku pred pravdnim sodiščem sklenjena poravnava obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje pa lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami (tudi tistih, ki niso predmet tožbenega zahtevka), v poravnavo se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.
Glede na zgoraj citirano zakonsko določbo in dejstvo, da je s sklenjeno sodno poravnavo bilo med pravdnima strankama rešeno sporno razmerje glede tožničine lastninske pravice na spornem stanovanju, njen primarni zahtevek v tej pravdi ni utemeljen ne glede na zatrjevano drugačno pravno podlago. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo in sodba ni obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbeni očitek.
neplačilo predujma za izvedenca - ustavitev nepravdnega postopka - predujem, plačan po izteku roka
Glede na to, da je predlagateljica po pritožbenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki spisa, predujem plačala 31. 3. 2021, ga je plačala po izteku roka za njeno plačilo in torej prepozno.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Oprava zaslišanja preko videokonference ter vpliv pomirjeval na zadržanega ob zaslišanju sama po sebi nista vplivala na pravilnost in strokovnost podanega izvedeniškega mnenja, saj je sodni izvedenec pojasnil, da je pacient zmogel povedati toliko, da lahko na podlagi njegovega in odgovorov ter spisovne dokumentacije poda ustrezno strokovno mnenje.