Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 9, 9/2, 30, 30/1, 30/2. ZPPCP-1 člen 70, 70/2, 70/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - mednarodni cestni prevoz - poškodba blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - subsidiarna uporaba zppcp-1 - odškodninska odgovornost prevoznika - prekluzivni rok za grajanje napak - protispisnost - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se za razmerja v mednarodnem cestnem prometu uporabljajo tudi določbe ZPPCP-1, če z mednarodno pogodbo, ki obvezuje RS, ni določeno drugače (1. člen ZPPCP-1). Ker CMR ne določa pogojev za uveljavljanje odškodninskega zahtevka prejemnika za škodo iz naslova poškodb na blagu, je pri presoji spornega razmerja potrebno uporabiti tudi določila ZPPCP-1. Ta pravico do uveljavljanja odškodnine zaradi poškodbe blaga veže na pravočasno uveljavljanje ugovorov. V primeru vidnih napak mora prejemnik ugovarjati takoj ob prevzemu blaga, pri skritih napakah pa mora to storiti brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odškodninskega zahtevka (drugi v zvezi s tretjim odstavkom 70. člena ZPPCP-1). Ta predpis ne določa oblike, v kateri mora biti podan ugovor, zato ga je mogoče podati tudi ustno.
Protispisnost je podana takrat, kadar sodišče v svojo sodbo napačno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov oziroma prepis zvočnih posnetkov. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene.
ZPP člen 142, 318, 318/1, 319, 338, 338/2, 481. OZ člen 39. ZZK-1 člen 243, 243/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vezanost na pravnomočno odločitev - izpodbijanje vsebine vročilnice - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Vprašanje pravilnosti vročitve je za izdajo zamudne sodbe pomembno, saj lahko sodišče zamudno sodbo izda le, če je tožba toženi stranki v odgovor vročena pravilno. Vendar pravilnost vročitve, ki izhaja iz vročilnice v spisu, prvo tožena stranka v okviru trditvenega in dokaznega bremena, ki je na njej, ni uspela izpodbiti. V pritožbi namreč ni ponudila nobenih trditev in dokazov, s katerimi bi domnevo o resničnosti navedb, ki izhajajo iz vročilnice lahko izpodbila ali da bi dokazala, da je bila vročitev opravljena napačno.
V gospodarskih sporih se uporabljajo določbe splošnega dela ZPP, če ni v 32. poglavju zakona določeno kaj drugače. Sodišče vodi tako v rednem pravdnem postopku kot tudi v gospodarskih sporih postopek vročanja tožbe v odgovor v skladu z istimi pravili. Posebna pravila o gospodarskih sporih pa tudi ne posegajo v pogoje za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je torej v obravnavanem primeru na prvi stopnji odločalo le ob upoštevanju splošnih določb ZPP, ki pa so skupna tako pravdnemu postopku kot gospodarskim sporom, zato do kršitev postopka zaradi tega, ker je sodišče predmeti spor vodilo kot gospodarski spor in ne redni pravdni postopek, ni moglo priti in tudi ni prišlo.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v času, ko je sodišče prve stopnje vročalo tožbo toženi stranki veljala Odredba o posebnih ukrepih iz 83.člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID -19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in je objavljena v Uradnem listu RS št.165 z dne 13. 11. 2020. Po tej Odredbi (2. točka – Obseg poslovanja sodišč) v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, sodišča odločajo in vročajo pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka in ne izvajajo uradnih ur. Procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke štejejo za nenujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Po 6.točki navedene odredbe je ta začela veljati 16. novembra 2020. Z Odredbo o spremembi in dopolnitvi Odredbe, objavljene 7. 1. 2021 v Uradnem listu RS št. 2 z dne 7. 1. 2021 pa je določeno, da se 6. točka odredbe z dne 13. 11. 2020 spremeni tako da glasi: ″Ta odredba začne veljati 16. 11. 2020 in velja do 31. 1. 2021″. Tako so s 1. 2. 2021 zopet pričeli teči procesni roki in ker je toženi stranki tožba vročena (vročilnica pri listni številki 6 spisa) 12. 1. 2021, je 30 dnevni rok za odgovor na tožbo pričel teči 1. 2. 2021 in se iztekel 2. 3. 2021 , to pa je zadnji dan, ko bi morala tožena stranka vložiti obrazložen odgovor na tožbo, da bi bil pravočasen (112. člen ZPP). Pritožba na trdi, da bi tožena stranka sploh vložila odgovor na tožbo, tako da je sodišče prve stopnje smelo 30. 3. 2021 izdati zamudno sodbo.
V primeru, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo ali ne odgovori obrazloženo, se šteje, da tožena stranka priznava tožbene trditve (sistem pozitivne - afirmativne litiskontestacije) in če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, mora izdati zamudno sodbo.
stroški potrebni za izvršbo - stroški - stroški za sestavo vloge
Ker je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da se izjavi o dolžnikovem obvestilu o poplačilu terjatve oziroma o dolžnikovem predlogu za ustavitev izvršbe, ta pa je z vlogo vztrajal še pri poplačilu zakonskih zamudnih obresti, je bila njegova vloga potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj bi sicer sodišče prve stopnje – v kolikor odgovora v dodeljenem roku ne bi podal – izvršilni postopek ustavilo.
OZ-UPB1 člen 6, 6/2, 131, 131/1, 193, 766. ZPP člen 11, 185, 185/1, 185/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - krivdno ravnanje - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - skrbnost dobrega strokovnjaka - dejanska škoda - sprememba tožbe
Podlaga za odškodninsko odgovornost odvetnika je v kršitvi pogodbenega razmerja in sicer mandatne pogodbe (členi 766 do 787 OZ). Do odvetnikove kršitve pogodbene obveznosti pride v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju poklicne dejavnosti odvetnika zahteva od njega.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s pravnomočno sodbo naslovnega sodišča, opr. št. Pd 225/2017 z dne 21. 3. 2019 sodišče o tožbenem zahtevku tožnika v celoti odločilo. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje o obstoju procesne ovire za meritorno sojenje v tej zadevi, in sicer v obliki res judikata (pravnomočno razsojene stvari).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047898
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 9, 564, 564/1, 568, 568/2.
pogodba o preužitku - začasna odredba - razveza pogodbe - razveza pogodbe o preužitku - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - sklep presenečenja - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave - obstoj verjetnosti terjatve
Izpodbijani sklep zaradi spremenjenega materialnopravnega stališča o tem, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala obstoj vtoževane terjatve, nima značilnosti odločitve presenečenja (kot neutemeljeno očita pritožba), ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi toženčevega procesnega gradiva ponovno presojalo pogoje za začasno odredbo, tožnica pa se je imela možnost opredeliti do ugovornih navedb v odgovoru na ugovor.
V obravnavani zadevi so stroški individualnega delovnega spora tožniku nastali že pred začetkom stečajnega postopka (z vložitvijo tožbe), zato bi moral poleg glavnice tudi vse stroške postopka prijaviti v stečajnem postopku.
ZUJF člen 2, 2-1, 154, 154/1, 164, 164/1, 177.. ZJU člen 1, 1/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 12, 12/3.
jubilejna nagrada
Tožnik je pri toženi stranki prejel izplačano jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe novembra 2011, zato je sodišče pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do izplačila jubilejne nagrade še za 30 let delovne dobe, izpolnjene pri delodajalcu v javnem sektorju.
Pri navidezni pogodbi (50. člen OZ) je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, vendar stranki v resnici ne želita, da zanju velja. Pogoj za navideznost pogodbe je soglasna volja obeh pogodbenih strank o njeni navideznosti. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da navedene okoliščine utemeljujejo zaključek, da ne gre za navidezne posojilne pogodbe. Dejstvo, da so bile posojilne pogodbe realizirane tako, da je denarni tok od vsakokratnega posojilodajalca do vsakokratnega posojilojemalca dejansko stekel, da so bili roki vračila po posojilnih pogodbah večkrat podaljšani, kar ne bi bilo potrebno, če bi šlo zgolj za navidezne pogodbe in kar je za obravnavano sporno razmerje ključno, da je prišlo s pobotom medsebojnih terjatev (tožeče stranke iz sklenjene posojilne pogodbe s kupnino za odstopljeno terjatev, ki jo je tožena stranka imela do tretje družbe po posojilni pogodbi) do prenehanja obveznosti tožene stranke do tožeče stranke iz posojilne pogodbe in da tudi prvostopenjsko sodišče kljub obsežnemu dokaznemu postopku z zaslišanjem prič in zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank ni prišlo do zaključka o dogovoru med pravdnima strankama, da sredstev po posojilnih pogodbah ne bo potrebno vračati, tako sklepanje o nenavideznosti posojilnih pogodb utemeljujejo.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046982
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 564.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - izročitev v posest - ničnost pogodbe o preužitku - aleatornost - bolezen - prikrito darilo - namen izločitve - dedovanje
Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.
Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.
misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Formalna razporeditev v QRF, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, se ne šteje za opravljanje dela za delodajalca, ki onemogoča izrabo prostega dneva tedenskega počitka.
Glede večernih sestankov, na katerih je moral biti tožnik tudi na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot prosti, nanašali pa so se na potek dela naslednjega dne oziroma na priprave za naslednji dan, je tožnik izpovedal, da so sestanki potekali na hodniku in da so se na njih razdeljevale naloge za naslednji dan. Zato ta ugotovitev sama zase še ne pomeni kršenja tožnikove pravice do tedenskega počitka.
V zvezi s čiščenjem orožja tožnik ni ničesar izpovedal, na podlagi njegovih povsem pavšalnih navedb pa ni mogoče sklepati, da bi mu bilo čiščenje odrejeno prav vsakič v času tedenskega počitka.
OZ člen 579, 583, 583/3. SPZ člen 217, 266. EZ-1 člen 462, 463.
neupravičena pridobitev - priposestvovanje stvarne služnosti - prekarij - posodbena pogodba - električna energija - uporaba transformatorske postaje
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje z izrazom neke vrste stvarna služnost povedalo, da naj bi pravni predniki tožene stranke priposestvovali stvarno služnost v smislu 217. člena SPZ-1, kar je ugotavljalo na ugovor tožene stranke o priposestvovanju stvarne služnosti. Vendar pa pritožbeno sodišče meni, da bi za takšen zaključek sodišče prve stopnje moralo natančno ugotoviti, kdaj se je priposestvovanje začelo, če se upošteva zatrjevanje, da je TP D. bila zgrajena v letu 1973 in da so takrat glede urejanja stvarnih pravic veljala določila ODZ, nato pa od leta 1980 Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, ki je priposestvovanja na družbenih sredstvih v družbeni lastnini prepovedoval in kdaj je prišlo do lastninjenja hotelov, ki so bila priključeni na TP D., ko je priposestvovanje služnosti lahko začelo (se nadaljevalo) in ali je ob uveljavitvi SPZ-1 skladno z določbo 266. člena SPZ- 1 bila stvarna pravica že pridobljena in je tako ostala v veljavi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med sedaj pravdnima strankama obstajala posodbena pogodba skladno z določbo 579. člena OZ, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil. Če čas trajanja in namen uporabe nista določena. lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče (tretji odstavek 583. člena OZ).
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - ugovorni postopek
Namen ukrepov je v preprečitvi nasilja v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika). Podaljšanje ukrepov je na mestu, saj se v času, odkar so bili ukrepi izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvama (predlagateljici in otroku) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Še več, iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, izhaja realna in konkretna grožnja, da bosta predlagateljica in sin, če ne bosta ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem in ravnanjem nasprotnega udeleženca.
Sodna praksa je jasna o dopustni možnosti, da se v kolektivni pogodbi dogovori t.i. pavšalna odškodnina ali pa pogodbena kazen, če sodišče ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Gre za poseben institut delovnega prava, ki se ne presoja skladno z določbami OZ.
Ne govorimo o posesti samo takrat, kadar ima nekdo stalen fizičen stik s stvarjo, ampak je pomembna tudi navzven izražena volja do posesti.
Soposest vedno pomeni določen poseg v zasebnost, vendar so tožničini prihodi redki in iz okoliščin primera ne izhaja, da bi posestno varstvo izrabljala za vdor v toženčevo intimo.
Dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, pomeni prekoračitev dovoljene samopomoči.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - naknadna predložitev stroškovnika - pravočasnost predložitve stroškovnika - zakonski rok - podaljšanje roka za predložitev stroškovnika
Zahteve za povrnitev stroškov postopka v primeru, ko je bila ta dana v določenem roku po zaključku glavne obravnave, ki ga je stranki dalo sodišče, ni mogoče šteti kot prepozne.