ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 66, 66/3, 66/3-1.
soglasje za priključitev - dostop do javne ceste - pogoji glede dovoza - nekategorizirana občinska cesta
Po 1. točki 3. odstavka 66. člena ZGO-1 mora soglasje o priključitvi, ki se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja uporabi kot dokaz za minimalno komunalno oskrbo objektov (v konkretnem primeru dostopa do javne ceste), določati oz. mora iz njega izhajati način, kako mora investitor izvesti priključek, da se bo lahko priključil na infrastrukturo.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je organ štel, da se sporni pogoj glede širine dovoza, v zvezi s katerim je ugotovil nezmožnost izvršitve, razteza tudi na nekategorizirano občinsko cesto, ki je javno dobro, zato jo lahko po 1. odstavku 19. člena SPZ v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih uporablja vsakdo (splošna raba).
vodno soglasje za prestavitev potoka - vodno zemljišče - poseg v vodno zemljišče - naravno javno dobro - obrazložitev odločbe
Določba 8. odstavka 153. člena ZV-1 poleg neskladnosti s projektnimi pogoji kot razlog za zavrnitev izdaje soglasja določa tudi ugotovitev, da poseg v prostor ni sprejemljiv. Vsebinsko enaka je tudi določba 5. odstavka 50. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki jo je po 1. odstavku 151.a člena ZV-1 treba uporabljati v primerih, ko gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov in vodno soglasje po ZV-1. Toženka je torej imela pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, vendar pa se pri tem ne more sklicevati na vsebino informacije o pogojih gradnje, temveč na ustrezno obrazloženo ugotovitev, da poseg v prostor ni sprejemljiv.
Po 1. odstavku 15. člena ZV-1 so celinske vode naravno javno dobro. Vnos podatkov o meji vodnega zemljišča v vodni oziroma zemljiški kataster zato lahko predstavlja le evidentiranje teh podatkov, ni pa mu mogoče pripisovati konstitutivnosti, torej tega, da bi predstavljal pogoj za varstvo voda po ZV-1.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
carine - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - poizvedbe pri tujih carinskih organih - postopek pred carinskimi organi drugih držav članic EU
Tožbeni ugovor o nespoštovanju načela enakosti v državah Evropske Unije oz. o neenakem obravnavanju, je neutemeljen, saj gre v obravnavani zadevi za pravno povsem ločen upravni carinski postopek pred slovenskimi carinskimi organi, zato dejanskega in pravnega stanja te konkretne zadeve ni mogoče dokazovati z dokazi, ki so bili izvedeni in uporabljeni v drugih državah članicah Evropske unije v drugem postopku.
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Vrnitev nadomestnih nepremičnin je možna samo na podlagi sporazuma, kar pomeni, da v primeru, ko sporazuma ni, organ brez izrecne privolitve strank ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki, kot je bila zahtevana.
Okoliščina, da sta si tožnika naknadno premislila ter sedaj zahtevata vračilo nacionaliziranega zemljišča v naravi, ne pomeni, da o zahtevku za denacionalizacijo ni bilo odločeno.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč - oprostitev plačila nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
Primeri oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč morajo biti v občinskem odloku vnaprej jasno in izrecno določeni, kar pomeni, da plačila ne morejo biti oproščena zemljišča, ki jih občinski odlok izrecno ne oprošča plačila nadomestila, četudi je zanje predpisan varstveni režim, ki omejuje njihovo uporabo.
Zemljišča v varovalnem pasu, ki služijo uporabi objektov na drugih zemljiščih, je glede na njihov namen, ki je zgolj v funkciji uporabe drugega zemljišča, treba šteti za zazidana, saj predstavljajo funkcionalna zemljišča drugih - zazidanih zemljišč.
koncesija - odvzem koncesije - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožeča stranka bi mogla izpodbijati odločbe, ki so predmet te tožbe, če bi imela status stranke ali stranskega udeleženca v postopku za izdajo teh odločb (ob nadaljnjem pogoju, da bi bile odločbe dokončne), s čemer bi bilo izkazano, da se je v postopkih za izdajo izpodbijanih odločb odločalo o njenih pravicah oziroma da je v teh postopkih varovala svoje pravne koristi; šele ob tem bi bila mogoča ugotovitev, da v upravnem sporu varuje svoj pravni položaj ter svoje pravice ali pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Tožnica v postopku ni izkazala, da ni več lastnica zemljišč, katerih lastništvo je v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčala. Predložena darilna pogodba namreč ni notarsko sestavljena in zato ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - osebni podatki - historični izpisek iz zemljiške knjige - seznam posestnikov
Z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.
Določilo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tožena stranka napačno uporabila, kajti po tem določilu se zahteva ne zavrne avtomatično, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Četudi ZDIJZ v obravnavanem določilu izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave RS) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Upravičen vzrok za zamudo je tak vzrok, ki ni nastal po krivdi stranke oziroma v njeni sferi. Tudi če sodišče tožniku verjame, da je 25. 10. 2011 doživel hud živčni stres, ostaja neizkazano, zakaj ni tožbe vložil do izteka roka za njeno vložitev, to je do 9. 11. 2011, oziroma kaj mu je preprečevalo, da tega ni storil, bil pa je sposoben vložiti tožbo 11. 11. 2011, torej dva dni po izteku zakonskega roka. Tožnik zato po presoji sodišča ni izkazal, da ni kriv za zamudo.
Do pravno izkazane statusne spremembe ter prenosa premoženja je prišlo šele po uveljavitvi ZZad, zato za vračilo zadružnega premoženja po določbi 65. člena ZZad ni več pravne podlage in je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožnice za vrnitev premoženja.
Tožeča stranka doslej ni odlagala obdelanih odpadkov, prav tako pa ni izkazala, da bo za obdelavo odpadkov poskrbela v bodoče. Ker je obdelava odpadkov bistvenega pomena za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, je odločitev, da se zahteva tožeče stranke za izdajo takšnega dovoljenja zavrne, pravilna.
dohodnina - odškodnina - odškodnina zaradi telesnih poškodb - nadomestilo za izgubljeni dohodek - obdavčljiv drugi prejemek
Skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od odškodnine zaradi telesnih poškodb z izjemo odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Ta se, kot obdavčljiv dohodek uvršča med druge prejemke po 105. členu ZDoh-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe
Obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, mora omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljice spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika. Gre namreč za neobičajno poslovno prakso, kljub tožnikovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
dodelitev koncesije - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožnika za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njegov položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
Ker v obravnavanem primeru upravni spor ni dopusten, je sodišče (tudi) zahtevo za začasno zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje s sklepom zavrglo.
Tožnik v postopku ni zatrjeval slabega psihičnega stanja. Ob podaji prošnje za mednarodno zaščito ni navedel, da bi imel posebne potrebe ali probleme. Tudi v tožbi ni poskušal pojasniti, zakaj ni imel možnosti že pred njeno vložitvijo navajati dejstev o zatrjevanem slabem psihičnem stanju.
Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7. ZUP člen 66. ZBPP člen 20. ZSV člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno, da vrednost nepremičnine oziroma svojega solastninskega deleža na njej dokazuje z dokazili, predvidenimi v 6. členu Pravilnika, pač pa je moral slediti pozivu ter podati oceno vrednosti v smislu izjave, v skladu s 7. členom Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči. Kot popoln laik in v hudi stiski niti ni mogel navesti realne vrednosti, kajti ta je občutno nižja, realni vrednosti pa tudi ne ustreza ocena vrednosti GURS, ki še ni dokončna.
V postopku ugotovljena vrednost tožnikovega solastninskega deleža na nepremičnini nedvomno presega premoženjski cenzus iz 1. odstavka 23. člena ZSV tudi glede na vrednost takih in podobnih nepremičnin na nepremičninskem trgu. Vendar pa je odločba v tem delu neobrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Organ za BPP v postopku za ugotavljanje vrednosti tožnikovega premoženja kršil pravila postopka ter je ta kršitev mogla vplivati na odločitev v zadevi.