ZS člen 87. Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 12, 35, 35/3.
imenovanja sodnega izvedenca - preizkus znanja - ponavljanje preizkusa znanja - število ponavljanj - za odločanje relevanten predpis
Glede na v času izdaje odločbe veljavno pravno podlago Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je bil večkrat dopolnjen in spremenjen (zadnja sprememba je dopustila trikratno opravljanje preizkusa), in glede na dejstvo, da je minister na podlagi 12. člena Pravilnika pregledal vse tožnikove strokovne preizkuse in ugotovil, da je tožnik od vložitve vloge leta 1995 že trikrat neuspešno opravil preizkus strokovnosti, je bila tožnikova zahteva za imenovanje za izvedenca pravilno zavrnjena.
Opis storitev na računih, ki jih je izdala družba, je pomanjkljiv ter ne omogoča identifikacije poslovnih dogodkov. Po določbi 82. člena ZDDV-1 mora račun, ki je izdan za dobave blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, med drugim vsebovati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. Ker sporna računa nimata vseh obveznih sestavin iz 82. člena ZDDV-1, tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, saj ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - dohodki - nadomestilo za prehrano - nadomestilo za prevoz na delo
Pri ugotavljanju, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ med dohodki pravilno upošteval tudi nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, ki ga je prejela tožnikova partnerka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davek - prihodek občinskega proračuna - vračilo davka - davčna izvršba
Prvostopenjski organ je upravičeno odločil o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila družba A. glede na vse predhodne (davčne in sodne) postopke upravičena do vračila tega, kar je bilo izterjano ter preneseno na račun tožnice, to je občine.
Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek, po preteku roka za vračilo, preveč plačani davek izterja od občine.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
ZUP člen 260, 260-9. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - nezahteven objekt - postavitev ograje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče na podlagi nesporne ugotovitve, da ograja sodi med nezahtevne objekte, kot pomemben sestavni del dejanskega stanja šteje ravno ugotovitev, ali je želel investitor postaviti ograjo „največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi“ oziroma je ograja “medsoseska in označuje potek meje“. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in njej priložena skica lege objekta na zemljišču točnega odgovora na to vprašanje ne dajeta, tudi zato, ker investitor v zahtevi sam navaja, da bo nova ograja nadomestila staro, ki leži ob parcelnih mejah, iz priložene skice pa odmik objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč ni razviden. Odločitev upravnega organa je bila zato najmanj preuranjena, sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - po krivdi nastali stroški
Določba tretjega odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa namreč sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - lokacijsko dovoljenje - skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja
V obravnavani zadevi gre za tako imenovani dvostopenjski postopek, v katerem je na podlagi določb ZUN najprej izdano lokacijsko dovoljenje, nato pa na podlagi določb ZGO in ob upoštevanju pogojev iz lokacijskega dovoljenja še gradbeno dovoljenje. V tem postopku so vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zato pristojni organ teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi izrecne določbe 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Gre torej za dva med seboj ločena postopka, ki se sicer vsebinsko dopolnjujeta, vendar ne prekrivata. Tožnika iz enakih razlogov ugovorov lokacijske narave ne moreta uspešno uveljavljati niti v sodnem postopku, sodišče pa jih mora, ne da bi se spuščalo v njihovo vsebino, zavrniti kot neupoštevane.
Tožena stranka je prosilki odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, pri čemu ni sledila določbi 214. člena ZUP in svoje odločitve ni obrazložila. Pri ponovni izdaji akta bo tožena stranka v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP morala upoštevati odločbo 4. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na prvi, kot drugi stopnji, odvisno od obsega zaprošene BPP in za dodelitev BPP tako za prvo kot drugo stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP.
prodaja poslovnega deleža - naknadno izplačilo variabilnega dela kupnine za poslovni delež - dohodnina - dobiček iz kapitala - drug dohodek
Po določbah 11. točke 105. člena ZDoh-2 se kot drug dohodek, ki se obdavči, šteje vsak dohodek, ki ni izvzet iz obdavčenja in tudi ni oziroma ne more biti predmet obdavčitve na drugi pravni podlagi. Prav takšen dohodek je v konkretnem primeru obravnavano izplačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi ter zato kot samostojna transakcija ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in obenem tudi ne predstavlja nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero.
Pri obdavčitvi dobička iz kapitala je pomemben čas sklenitve pogodbe, saj, za razliko od drugih davčnih obveznosti, davčna obveznost iz tega naslova ne nastane ob izplačilu oziroma ob prejemu dohodka, temveč z odsvojitvijo kapitala. Kot čas odsvojitve se šteje datum sklenitve pogodbe, na dan sklenitve pogodbe pa se ugotavlja tudi vrednost kapitala ob odsvojitvi.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi spornih računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljice spornih računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu pravica do odbitka vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
Podan je tudi subjektivni element na strani tožnika. Gre namreč za neobičajno poslovno prakso, kljub tožnikovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji.
dohodnina - odškodnina - odškodnina zaradi telesnih poškodb - nadomestilo za izgubljeni dohodek - obdavčljiv drugi prejemek
Skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od odškodnine zaradi telesnih poškodb z izjemo odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Ta se, kot obdavčljiv dohodek uvršča med druge prejemke po 105. členu ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - očitno nerazumna zadeva
V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.
dodelitev koncesije - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožnika za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njegov položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
Ker v obravnavanem primeru upravni spor ni dopusten, je sodišče (tudi) zahtevo za začasno zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje s sklepom zavrglo.
Tožnik v postopku ni zatrjeval slabega psihičnega stanja. Ob podaji prošnje za mednarodno zaščito ni navedel, da bi imel posebne potrebe ali probleme. Tudi v tožbi ni poskušal pojasniti, zakaj ni imel možnosti že pred njeno vložitvijo navajati dejstev o zatrjevanem slabem psihičnem stanju.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 222, 255. ZDU-1 člen 51.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - procesne predpostavke - zahteva za prenos pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je potem, ko prvostopenjski upravni organ ni izdal odločbe, izrecno zahtevala njeno izdajo od upravnega organa druge stopnje, in sicer na podlagi 51. člena ZDU-1, ki pa določa samo nadzor ministrstev nad delom upravne enote in možnost oprave posameznih nalog. Gre torej samo za izvrševanje nadzora in morebitno opravo nalog v določenih primerih, ko jih upravna enota kljub opozorilu načelnika ne izvrši. Zahteva tožnika se zato ne more šteti za pritožbo zoper molk prvostopenjskega upravnega organa, temveč kot zahteva za prenos pristojnosti in odločitev po 51. členu ZDU-1.
ZUP člen 4, 9, 9/3, 230, 230/2. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
Pri sodnem varstvu v zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa gre za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Presojo glede dejanskih vprašanj sodišče opravi preko presoje spoštovanju pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
Tožbeni ugovori, da je bil kršen postopek, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji, niso utemeljeni. V obravnavanem primeru gre namreč za enovit in ne za dvostopenjski postopek. Zato se kot izpodbijani akt upoštevata tako sklep, kot tudi odločba.
Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7. ZUP člen 66. ZBPP člen 20. ZSV člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno, da vrednost nepremičnine oziroma svojega solastninskega deleža na njej dokazuje z dokazili, predvidenimi v 6. členu Pravilnika, pač pa je moral slediti pozivu ter podati oceno vrednosti v smislu izjave, v skladu s 7. členom Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči. Kot popoln laik in v hudi stiski niti ni mogel navesti realne vrednosti, kajti ta je občutno nižja, realni vrednosti pa tudi ne ustreza ocena vrednosti GURS, ki še ni dokončna.
V postopku ugotovljena vrednost tožnikovega solastninskega deleža na nepremičnini nedvomno presega premoženjski cenzus iz 1. odstavka 23. člena ZSV tudi glede na vrednost takih in podobnih nepremičnin na nepremičninskem trgu. Vendar pa je odločba v tem delu neobrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Organ za BPP v postopku za ugotavljanje vrednosti tožnikovega premoženja kršil pravila postopka ter je ta kršitev mogla vplivati na odločitev v zadevi.