ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 222, 255. ZDU-1 člen 51.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - procesne predpostavke - zahteva za prenos pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je potem, ko prvostopenjski upravni organ ni izdal odločbe, izrecno zahtevala njeno izdajo od upravnega organa druge stopnje, in sicer na podlagi 51. člena ZDU-1, ki pa določa samo nadzor ministrstev nad delom upravne enote in možnost oprave posameznih nalog. Gre torej samo za izvrševanje nadzora in morebitno opravo nalog v določenih primerih, ko jih upravna enota kljub opozorilu načelnika ne izvrši. Zahteva tožnika se zato ne more šteti za pritožbo zoper molk prvostopenjskega upravnega organa, temveč kot zahteva za prenos pristojnosti in odločitev po 51. členu ZDU-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - očitno nerazumna zadeva
V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.
ZUP člen 260, 260-9. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - nezahteven objekt - postavitev ograje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče na podlagi nesporne ugotovitve, da ograja sodi med nezahtevne objekte, kot pomemben sestavni del dejanskega stanja šteje ravno ugotovitev, ali je želel investitor postaviti ograjo „največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi“ oziroma je ograja “medsoseska in označuje potek meje“. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in njej priložena skica lege objekta na zemljišču točnega odgovora na to vprašanje ne dajeta, tudi zato, ker investitor v zahtevi sam navaja, da bo nova ograja nadomestila staro, ki leži ob parcelnih mejah, iz priložene skice pa odmik objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč ni razviden. Odločitev upravnega organa je bila zato najmanj preuranjena, sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - po krivdi nastali stroški
Določba tretjega odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa namreč sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
ZUP člen 4, 9, 9/3, 230, 230/2. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
Pri sodnem varstvu v zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa gre za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Presojo glede dejanskih vprašanj sodišče opravi preko presoje spoštovanju pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
Tožbeni ugovori, da je bil kršen postopek, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji, niso utemeljeni. V obravnavanem primeru gre namreč za enovit in ne za dvostopenjski postopek. Zato se kot izpodbijani akt upoštevata tako sklep, kot tudi odločba.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
Opis storitev na računih, ki jih je izdala družba, je pomanjkljiv ter ne omogoča identifikacije poslovnih dogodkov. Po določbi 82. člena ZDDV-1 mora račun, ki je izdan za dobave blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, med drugim vsebovati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. Ker sporna računa nimata vseh obveznih sestavin iz 82. člena ZDDV-1, tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, saj ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - izvzeti prihodki - dividende - izvzeti odhodki - upravljanje in financiranje naložb - višina izvzetih odhodkov
Glede odhodkov, ki se po določbah 26. člena ZDDPO-2 izvzamejo iz davčne osnove, je treba upoštevati vsebino tega člena, ki se navezuje na posebno ureditev priznavanja prihodkov in odhodkov zavezanca matične družbe v zvezi s finančnimi naložbami v kapital drugih oseb in ki v bistvu pomeni, da se 5% izvzetih dohodkov iz naslova dividend in dobičkov vrne v davčno osnovo. Gre namreč za določbo, ki predstavlja izjemo od splošnega pravila o davčnem priznavanju prihodkov in odhodkov po pravilih iz SRS. Izjemna je tako glede na obdobje nastanka odhodkov, saj se le-ti, ne glede na njihov nastanek, izvzamejo v obdobju, v katerem se iz davčne osnove izvzame dohodke iz dividend in dobičkov. Izjemna pa je tudi po višini zneska, ki se izvzame in ki je določen pavšalno ter je enak 5% zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
prodaja poslovnega deleža - naknadno izplačilo variabilnega dela kupnine za poslovni delež - dohodnina - dobiček iz kapitala - drug dohodek
Po določbah 11. točke 105. člena ZDoh-2 se kot drug dohodek, ki se obdavči, šteje vsak dohodek, ki ni izvzet iz obdavčenja in tudi ni oziroma ne more biti predmet obdavčitve na drugi pravni podlagi. Prav takšen dohodek je v konkretnem primeru obravnavano izplačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi ter zato kot samostojna transakcija ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in obenem tudi ne predstavlja nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero.
Pri obdavčitvi dobička iz kapitala je pomemben čas sklenitve pogodbe, saj, za razliko od drugih davčnih obveznosti, davčna obveznost iz tega naslova ne nastane ob izplačilu oziroma ob prejemu dohodka, temveč z odsvojitvijo kapitala. Kot čas odsvojitve se šteje datum sklenitve pogodbe, na dan sklenitve pogodbe pa se ugotavlja tudi vrednost kapitala ob odsvojitvi.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - dohodki - nadomestilo za prehrano - nadomestilo za prevoz na delo
Pri ugotavljanju, ali tožnik izpolnjuje z zakonom določene pogoje za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ med dohodki pravilno upošteval tudi nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, ki ga je prejela tožnikova partnerka.
koncesija - podelitev koncesije - dom za starejše - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - dnevno varstvo starejših - opravljanje storitve dnevnega varstva starejših
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlega posameznika - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Upravljalec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku poseduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kar tožnica ni), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes je vezan na zakonite dediče, zato tožnica ne more uspešno uveljavljati in izkazovati pravnega interesa kot denacionalizacijska upravičenka.
ZDen člen 16, 16/3, 27, 27/2, 42, 42/3. ZSKZ člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč
Glede na besedilo 1. odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) ter drugih določb ZDen je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da se je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz 3. odstavka 42. člena ZDen. S tem ko je Sklad v citirani zakonski določbi določen kot zavezanec za vračilo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so njegove pravice in obveznosti vezane na to svojstvo. Za zavezance pa ZDen ne določa, da se svoje obveznosti morejo razbremeniti z enostransko podano izjavo volje, ki nima podlage v zakonu. Tak pomen, kot ga je obvezni razlagi 1. stavka 1. odstavka 27. člena ZDen pripisal organ (da ima Sklad v okviru gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije pravico in dolžnost dodeljevanje nadomestnih zemljišč ustaviti in sporazumevanje v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen odkloniti, če sam meni, da bi s tem škodoval namenu svojega delovanja), iz citirane določbe eksplicitno ne izhaja, niti ni organ pojasnil uporabljene metode razlage, takega namena citirane določbe in njene obvezne razlage pa tudi ni navedel predlagatelj obvezne razlage. Razlog za nesklenjen sporazum je zato v kršitvi zakonske obveznosti zavezanca Sklada.
dohodnina - nadomestilo za služnost - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - povprečenje
Sodišče pritrjuje ugotovitvi davčnega organa, da je s pogodbo dogovorjena odmena (nadomestilo) za služnost. Dejstvo, da sta jo stranki poimenovali „odškodnina“, na obdavčitev ne more imeti vpliva. Vendar pa sodišče uradoma ugotavlja, da davčni organ pri odmeri dohodnine tožnikoma neobrazloženo ni upošteval tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2, po katerem se, ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, zavezancu, ki je prejel dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz 75. člena tega zakona kot nadomestilo za služnost, ki se izplača za več let (večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi večletni dohodek - po posebej izračunani povprečni stopnji.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davek - prihodek občinskega proračuna - vračilo davka - davčna izvršba
Prvostopenjski organ je upravičeno odločil o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila družba A. glede na vse predhodne (davčne in sodne) postopke upravičena do vračila tega, kar je bilo izterjano ter preneseno na račun tožnice, to je občine.
Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec za davek upravičen do vračila davka, ki je prihodek občinskega proračuna, pa občina kot prejemnik sredstev ne zagotovi vračila, davčni organ na podlagi zahteve zavezanca za davek, po preteku roka za vračilo, preveč plačani davek izterja od občine.
Tožena stranka je prosilki odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, pri čemu ni sledila določbi 214. člena ZUP in svoje odločitve ni obrazložila. Pri ponovni izdaji akta bo tožena stranka v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP morala upoštevati odločbo 4. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na prvi, kot drugi stopnji, odvisno od obsega zaprošene BPP in za dodelitev BPP tako za prvo kot drugo stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP.