brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - očitno nerazumna zadeva
V postopku o dodelitvi brezplačne pravne pomoči gre za prava neuke stranke, zato od strank ni mogoče pričakovati, da bi znale same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne, da se lahko vloži ugovor po 56. členu ZIZ. Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 56. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, o katerem lahko odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor vložen, in ne (več) stvar presoje organa za brezplačno pravno pomoč.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP sodišče poudarja, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem primeru sploh ni mogoče vložiti, če je bil zamujen prekluzivni rok, če je terjatev zastarala in v drugih podobnih primerih.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 222, 255. ZDU-1 člen 51.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - procesne predpostavke - zahteva za prenos pristojnosti - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je potem, ko prvostopenjski upravni organ ni izdal odločbe, izrecno zahtevala njeno izdajo od upravnega organa druge stopnje, in sicer na podlagi 51. člena ZDU-1, ki pa določa samo nadzor ministrstev nad delom upravne enote in možnost oprave posameznih nalog. Gre torej samo za izvrševanje nadzora in morebitno opravo nalog v določenih primerih, ko jih upravna enota kljub opozorilu načelnika ne izvrši. Zahteva tožnika se zato ne more šteti za pritožbo zoper molk prvostopenjskega upravnega organa, temveč kot zahteva za prenos pristojnosti in odločitev po 51. členu ZDU-1.
ZUP člen 4, 9, 9/3, 230, 230/2. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
Pri sodnem varstvu v zadevah sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa gre za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Presojo glede dejanskih vprašanj sodišče opravi preko presoje spoštovanju pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
Tožbeni ugovori, da je bil kršen postopek, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji, niso utemeljeni. V obravnavanem primeru gre namreč za enovit in ne za dvostopenjski postopek. Zato se kot izpodbijani akt upoštevata tako sklep, kot tudi odločba.
Opis storitev na računih, ki jih je izdala družba, je pomanjkljiv ter ne omogoča identifikacije poslovnih dogodkov. Po določbi 82. člena ZDDV-1 mora račun, ki je izdan za dobave blaga ali storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, med drugim vsebovati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev. Ker sporna računa nimata vseh obveznih sestavin iz 82. člena ZDDV-1, tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, saj ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV.
Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7. ZUP člen 66. ZBPP člen 20. ZSV člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bilo omogočeno, da vrednost nepremičnine oziroma svojega solastninskega deleža na njej dokazuje z dokazili, predvidenimi v 6. členu Pravilnika, pač pa je moral slediti pozivu ter podati oceno vrednosti v smislu izjave, v skladu s 7. členom Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči. Kot popoln laik in v hudi stiski niti ni mogel navesti realne vrednosti, kajti ta je občutno nižja, realni vrednosti pa tudi ne ustreza ocena vrednosti GURS, ki še ni dokončna.
V postopku ugotovljena vrednost tožnikovega solastninskega deleža na nepremičnini nedvomno presega premoženjski cenzus iz 1. odstavka 23. člena ZSV tudi glede na vrednost takih in podobnih nepremičnin na nepremičninskem trgu. Vendar pa je odločba v tem delu neobrazložena ter je ni mogoče preizkusiti. Organ za BPP v postopku za ugotavljanje vrednosti tožnikovega premoženja kršil pravila postopka ter je ta kršitev mogla vplivati na odločitev v zadevi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - lokacijsko dovoljenje - skladnost projekta s pogoji lokacijskega dovoljenja
V obravnavani zadevi gre za tako imenovani dvostopenjski postopek, v katerem je na podlagi določb ZUN najprej izdano lokacijsko dovoljenje, nato pa na podlagi določb ZGO in ob upoštevanju pogojev iz lokacijskega dovoljenja še gradbeno dovoljenje. V tem postopku so vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zato pristojni organ teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi izrecne določbe 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Gre torej za dva med seboj ločena postopka, ki se sicer vsebinsko dopolnjujeta, vendar ne prekrivata. Tožnika iz enakih razlogov ugovorov lokacijske narave ne moreta uspešno uveljavljati niti v sodnem postopku, sodišče pa jih mora, ne da bi se spuščalo v njihovo vsebino, zavrniti kot neupoštevane.
Tožena stranka je prosilki odobrila BPP v večjem obsegu, kot je bila zaprošena, pri čemu ni sledila določbi 214. člena ZUP in svoje odločitve ni obrazložila. Pri ponovni izdaji akta bo tožena stranka v delu, ki se nanaša na obseg dodelitve BPP morala upoštevati odločbo 4. alinee prvega odstavka 26. člena ZBPP, to določbo pa razlagati kot možnost za dodelitev BPP tako na prvi, kot drugi stopnji, odvisno od obsega zaprošene BPP in za dodelitev BPP tako za prvo kot drugo stopnjo izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP.
dodelitev koncesije - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožnika za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njegov položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
Ker v obravnavanem primeru upravni spor ni dopusten, je sodišče (tudi) zahtevo za začasno zadržanje izvršitve oziroma za začasno ureditev stanja zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje s sklepom zavrglo.
dohodnina - nadomestilo za služnost - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - povprečenje
Sodišče pritrjuje ugotovitvi davčnega organa, da je s pogodbo dogovorjena odmena (nadomestilo) za služnost. Dejstvo, da sta jo stranki poimenovali „odškodnina“, na obdavčitev ne more imeti vpliva. Vendar pa sodišče uradoma ugotavlja, da davčni organ pri odmeri dohodnine tožnikoma neobrazloženo ni upošteval tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2, po katerem se, ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, zavezancu, ki je prejel dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz 75. člena tega zakona kot nadomestilo za služnost, ki se izplača za več let (večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove - ki vključuje tudi večletni dohodek - po posebej izračunani povprečni stopnji.
pogojni vpis v višji letnik - zamrznitev vpisa - izpolnjevanje pogojev za vpis - daljša bolezen
Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.
koncesija - podelitev koncesije - dom za starejše - opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše - dnevno varstvo starejših - opravljanje storitve dnevnega varstva starejših
Zahteva iz javnega razpisa, da bo moral koncesionar zagotoviti opravljanje koncesije najmanj v obsegu 50 % standardne storitve, se nanaša na obe vrsti koncesije (pod A - za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše za 103 mesta in pod B - za opravljanje storitve dnevnega varstva starejših - za 10 mest), zato je pravilna ugotovitev, da ponudba tožnika ni skladna z določbami javnega razpisa. Sodišče pritrjuje tudi navedbi tožene stranke, da bi bila pri namestitvi v nadstandarden zavod odločilna finančna sposobnost posameznika, ne glede na njegove potrebe in zdravstveno stanje, kar ni skladno z izvajanjem javne službe, katere mrežo zagotavlja država, in s tem z določbami ZSV (2. člen).
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92-114. ZJC-B člen 19, 19/4.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
V obravnavanem primeru gre postopek razlastitve v zvezi z odsekom ceste, ki je namenjen širši uporabi, kar dokazujejo podatki štetja prometa za leto 2009. S tem je upoštevaje določbo 19. člena ZJC-B izkazana javna korist za razlastitev tožnikovega zemljišča.
ZUP člen 260, 260-9. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 4, 4/2, 4/2-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - nezahteven objekt - postavitev ograje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče na podlagi nesporne ugotovitve, da ograja sodi med nezahtevne objekte, kot pomemben sestavni del dejanskega stanja šteje ravno ugotovitev, ali je želel investitor postaviti ograjo „največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi“ oziroma je ograja “medsoseska in označuje potek meje“. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta in njej priložena skica lege objekta na zemljišču točnega odgovora na to vprašanje ne dajeta, tudi zato, ker investitor v zahtevi sam navaja, da bo nova ograja nadomestila staro, ki leži ob parcelnih mejah, iz priložene skice pa odmik objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč ni razviden. Odločitev upravnega organa je bila zato najmanj preuranjena, sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Če odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlega posameznika - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Upravljalec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku poseduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kar tožnica ni), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes je vezan na zakonite dediče, zato tožnica ne more uspešno uveljavljati in izkazovati pravnega interesa kot denacionalizacijska upravičenka.
dohodnina - odškodnina - odškodnina zaradi telesnih poškodb - nadomestilo za izgubljeni dohodek - obdavčljiv drugi prejemek
Skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od odškodnine zaradi telesnih poškodb z izjemo odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Ta se, kot obdavčljiv dohodek uvršča med druge prejemke po 105. členu ZDoh-2.
stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - po krivdi nastali stroški
Določba tretjega odstavka 113. člena ZUP predpostavlja namerno povzročitev stroškov postopka, česar pa tožnik ne dokazuje. Nepravilna odločitev prvostopenjskega organa namreč sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja, zato tožnik s sklicevanjem na to določbo ne more biti uspešen.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nakup tovornega vozila
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal „neplačujoči gospodarski subjekt“, tožniku pa očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile dobave, zaračunane s spornimi računi, tudi resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Tožnik v postopku z listinskimi dokazi ni uspel dokazati, da so izdajatelji spornih računov resnično opravili zaračunane dobave.
Iz vsebine tožbe ni bilo mogoče razbrati, kateri akt se izpodbija s tožbo niti kdo ga je izdal in s tem osnovnih predpostavk za odločanje o tožbi. Ker tožnik pomanjkljivosti tudi po pozivu sodišča ni odpravil, je bilo treba vloženo tožbo kot nesposobno za obravnavanje zavreči.
Tožnik v postopku ni zatrjeval slabega psihičnega stanja. Ob podaji prošnje za mednarodno zaščito ni navedel, da bi imel posebne potrebe ali probleme. Tudi v tožbi ni poskušal pojasniti, zakaj ni imel možnosti že pred njeno vložitvijo navajati dejstev o zatrjevanem slabem psihičnem stanju.